Škrjanec, Ivan (1874–1903)

Škrjanec Ivan, pesnik, r. v Lj. 7. dec. 1874 premožn. posestniku Ivanu v Lj. – Vodmatu in Apoloniji r. Zupančič iz ugledne mešč. družine, tu u. 17. jul. 1903. V Lj. je Š. obiskoval I.–III. (1885–90), V.–VIII. (1891–5, mat. 1895) na Višji, IV. razr. (1890–1) pa na Nižji gimn. Po voj. službi 1895–6, kjer si je nakopal jetiko, je študiral od 1896 pravo na Dunaju, malo pred koncem shiral. – V gimn. se je družil z začetniki slav. »moderne«, bil član in predsednik lj. dij. Zadruge, 1896–7 pa član dunaj. lit. kluba (DS 1926, 192 in pril. IV). Po zgledu sorodnika Fr. Gestrina (SBL I, 212–3) je Š. začel pesniti (Vesna 1893; podp. I. Š. Mrakov; LZ 1894, podp.: J. Š.; 1895, podp.: J. Sk.?; 1896, podp.: Prokop; 1898, podp.: Ivo Brežnik); pisal je črtice, dobro označujoče njegovo meščansko občutje, mdr. Franica (SN 1898, št. 53–5), Iz letovišča (INK 1900, 97–102, podp.: Ivo Brežnik), Njen ponos (ib. 1903, 96–100); mlad. spise (Zk 1900–2, podp.: Ivo Ivič); tragedijo Umirajoči (neohranjeno); ocene, mdr. I. Cankar, Jakob Ruda (S 1900, št. 67), P. Pajk, Duševne borbe (E 1896 št. 130–3, psevd. J. Poljanec; uničujoča); feljtone, poročila, tudi o likovni umetnosti (AgTb, E, INK, S, SN, UT), toda brez urejenih misli. Čeprav se je Š. močno nagibal k »moderni«, se do enotne in jasne smeri ni mogel urediti, zlasti I. Cankar ni sodil o njem ugodno. – Prim.: mrl. matice (ŠkALj); izv. Višje in Nižje gimn. v Lj.; CP I, 31, 160, 165, 175, 204, 206, 362, 366; II, 356; SDL II, 158; Repertoar 556, 581, 778; Zssl IV, 57–8, 60, 63, 277; Fr. Govekar, Sn 1902–3, 298; 1912, 280; S in SN 1903, št. 162, 164; Zk 1903, 225–6 (s sliko); LZ 1934, 329, 333; France Koblar, SR 1950, 164. – Slika: INK 1904, 122; DS 1926, med str. 160 in 161 (skupinska); Zssl IV, 58 (skupinska), 60. Kr.