Škerlj, Cirila (1893–1968)
Vir: Ilustrirani Slovenec, 4, št. 48, 25. 11. 1928

Slovenski biografski leksikon

Škerlj Cirila r. Medved, koncertna in operna pevka, igralka in pedagoginja, žena Stanka Š-a (gl. čl.), v Lj. r. 8. jul. 1893 trgovcu Josipu ter Juditi r. Suha in u. 6. dec. 1968. Obiskovala je osn. šolo 1900–1 v Nov. mestu, vadnico 1902–5 v Zgbu, priv. dekl. mešč. šolo Natre Dame 1905–8 v Gor., tu hkrati študirala glasbo na GM pri Jos. Michlu (SBL II, 112) in pedagoginji E. Bagnalasti (petje); 1913 je bila sprejeta v 3. letnik Akad. za glasbo in igral. umetn. na Dunaju (prof. F. Forstèn – petje, Avg. Stoll – igra), jo 1917 z odliko končala. L. 1917–8 je v Lj. poučevala solopetje na GM, bila 1918–20 članica Opere, 1921–37 Drame SNG in 1929–35 vodja operne šole na konzervatoriju GM, 1937 na lastno željo upok., 1937–46 prof. za solopetje na Muzički školi Stanković v Bgdu, nato brez zaposlitve, 1953–61 v Lj. hon. predavateljica za operno igro na GA. Ušesna bolezen, ki je povzročila opešanje sluha, je umetniško dejavnost Š-eve zgodaj ovirala in končno onemogočila.

Neposredno pred prvo svet. vojno je Š-eva nastopala na koncertih v Gor. in Trstu (tu s pianistko D. Koblerjevo, ib. I, 228); 1917 v GM v Lj., s Cir. Ličarjem v Celju, 1919 z L. M. Škerjancem (gl. čl.). V Operi je pela (alt) vloge: županjo (M. Bravničar, Pohujšanje …); grofico (P. I. Čajkovskij, Pikova dama); Olgo (isti, Jevgenij Onjegin); Nancy (F. Flotow, Marta); Marto Schwertlein (Ch. Gounod, Faust); čarovnico Marfo (P. Konjović, Miloševa ženitev); Tretjo damo (W. A. Mozart, Čarobna piščal); Prvo princeso (S. Prokofjev, Ljubezen do treh oranž); Suzuki (G. Puccini, Madame Butterfly); Herodijado (R. Strauss, Salome). – V Drami je prvič nastopila 9. nov. 1921 kot Ana Andrejevna (I. V. Gogolj, Revizor; GLLjD 1921–2, št. 6), nato je z realistično in psihološko dognanostjo pa tudi krepko slikovitostjo izoblikovala številne karakterne like v resnobni, zlasti pa humoristični smeri, bodisi da je v njih poudarjala domačnost, bodisi značilne stanovske in družbene svojstvenosti. Take stvaritve v slov. dramatiki so bile: Geni (Iv. Cankar, Hlapci), Marta (isti, Jakob Ruda), županja (isti, Pohujšanje …), Grudnovka (isti, Za narodov blagor); Borštnica (F. S. Finžgar, Naša kri); Gospa Slemeniška (Jurčič–Golia, Deseti brat); Rona (A. Leskovec, Dva bregova), Gospa Isteniška (isti, Kraljična Haris); Melanija (I. Šorli, Blodnji ognji); stara Wullfingova (I. Tavčar-M. Vera, Visoška kronika); županja (I. Vombergar, Voda). V klasični in moderni drami: Lizistrata (Aristofanes); dojilja (Euripides, Medea); Kraljica (Shakespeare, Hamlet), Opatica (isti, Komedija zmešnjav), dojilja (isti, Romeo in Julija), Pavlina (isti, Zimska pravljica); gospa Fiedlingova (Ch. Dickens-L. Francmesnil, Cvrček za pečjo); Millerjeva žena (F. Schiller, Kovarstvo in ljubezen); Julija (G. Büchner, Dantonova smrt); Roza (F. Raimund, Zapravljivec); Lucija Plevelova (J. N. Nestroy, Za ljubezen so zdravila); Marja Nikolajevna (F. M. Dostojevski, Stričkov sen), Mati (isti, Razkolnikov); Marja (D. S. Merežkovski, Carjevič Aleksej); Evdoksija (L. Andrejev, Mladoletje); Mrs. Cheveley, (O. Wilde, Idealni soprog); Vivie (G. B. Shaw, Obrt ge. Warrenove), gospa Higginsova (isti, Pygmalion); gospa Pace (L. Pirandello, Šest oseb išče avtorja). – L. 1933 je v lj. operi režirala Marto (F. Flotow; GLLjO št. 15) in za svojega bivanja v Bgdu Janka in Metko (E. Humperdinck) ter vodila gledal. predstave Društva Slovencev: Kralj na Betajnovi (I. Cankar; tudi po 2. svet. vojni), Dve nevesti (C. Golar), Glavni dobitek (F. Lipah), Žena vrag (K. Schönherr) in Veroniko Deseniško (O. Zupančič). – Prim.: r. matice šentpetr. župnije v Lj.; SDL II, 18 (s sliko); St. Premrl, DS 1917, 352; ŽS 1925, 222 (s sliko); 1934, 180 (s sliko); C. Debevec, Lj. nar. gled. v l. 1928, 38 (s sliko); S. Škerl, DP 1928, 105–6 (s sliko); F. Lipah, Gledal. zgodbe. 1938, 68–72; M. Šarabon, GLLjO 1952–3 št. 10 (s sliko); Delo 1963, št. 183; NRazgl 1963, št. 12; M. Slavec, NŽ 1963, 213–4 (s sliko); 1969, 6–7 (s sliko); F. Koblar, Dvajset let slov. Drame I, 1964, 398; II, 1965, 245, 253 (slike), 462; Delo 1968, št. 334; GLLjD 1968/9, 321–8 (s sliko); GLLjO 1968/9, 288; NRazgl 1969, 78. – Slika: Žena in dom 1930, št. 2 (naslovna str.). Kr.

Koblar, France: Škerlj, Cirila (1893–1968). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi654275/#slovenski-biografski-leksikon (10. december 2024). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 11. zv. Stelè - Švikaršič. Alfonz Gspan et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1971.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine