Slovenski biografski leksikon

Šinkovic Ivan, pisatelj in organizator dijaštva, v Lj. r. 10. avg. 1879 vratarju lj. predilnice Janezu ter Heleni r. Zaverl in u. 14. okt. 1913. Obiskoval je tu gimn. 1889–97 (mat. 1897), bil v 3.–5. razr. sošolec D. Ketteja (SBL I, 452 sl.) in se pod njeg. vplivom začel zanimati za slovstv. delo. Od 1897 je študiral Š. pravo na Dunaju, nato bil sodnik. — Kot visokošolec je bil organizator v duhu načel Ant. Mahniča (ib., II, 7 sl.) in Jan. Ev. Kreka (ib., I, 559 sl.) kršč. socializma. — Pisal je ideološke in literarnokritične članke (Zora 1898–901; šifra: J. Š.) mdr.: Katoliška demokracija (ib. 1899, 81–5); Pogovor z moderničem (ib., 71–5); Kršč. socializem na Slov. (ib., 109–12); pravnomodrosl. študijo Liberalizem – vodilna ideja rim. prava (KO 1900, 137–60; šifra: I. Š.); Novost v franc. literaturi, o Marcelu Prévostu, romanu Frédérique (ib., 354). – Izmed pripovednih spisov v Zori (1898–900; psevd.: J. Š.; Ivan Marin; J. M. Svoboda) je najznačilnejša Povest jednega iz množice (ib. 1898); Mestne slike (DS 1897, 1900; psevd. Ivan Marin); Pijančev sin (ib. 1897), Prstan (ib. 1898); črtice: Za drobtinico kruha (ib. 1901), Nedeljsko jutro (ib. 1902). Sodeloval je tudi pri Dm, S, V (1898). V leposlovju je s pomočjo idejno poudarjenega realizma izražal svoje soc. nazore, obsojal mod. kapitalizem. – Prim.: S 1913, št. 237–9; Zora 1913–4, 56; Kette, ZbD 1940, XIV, XLIX. Kr.

Koblar, France: Šinkovic, Ivan (1879–1913). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi650359/#slovenski-biografski-leksikon (21. oktober 2018). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 11. zv. Stelè - Švikaršič. Alfonz Gspan et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1971.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine