Šimonc, Janez (1730–1804)

★

21. junij 1730

Vuzenica, Slovenija

†

25. januar 1804

Ruše (Ruše, obč.), Slovenija

Ime

ime:

Šimonc Janez

Poklici ali dejavnosti

Podatki v zapisu Text Encoding Initiative

<person xmlns="http://www.tei-c.org/ns/1.0" xml:id="sbi649996" corresp="sbl-text.xml#sbl03517" role="main">
          <idno type="URL">http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi649996/</idno>
          <sex value="1"/>
          <persName>
            <forename>Janez</forename>
            <surname>Šimonc</surname>
          </persName>
          <occupation scheme="#occupation" code="#nabozni-pisec"/>
          <occupation scheme="#occupation" code="#duhovnik"/>
          <birth>
            <date when="1730-06-21">21. jun. 1730</date>
            <placeName>
              <settlement>Vuzenica</settlement>
              <country>Slovenija</country>
              <geo>46.5980836 15.1657237</geo>
            </placeName>
          </birth>
          <death>
            <date when="1804-01-25">25. jan. 1804</date>
            <placeName>
              <settlement>Ruše</settlement>
              <region type="municipal">Ruše</region>
              <country>Slovenija</country>
              <geo>46.5399962 15.5073987</geo>
            </placeName>
          </death>
        </person>

Slovenski biografski leksikon

Šimonc Janez, jožefinski verski pisec, r. 21. jun. 1730 v Vuzenici trškemu sodniku Vincencu in Elizabeti (priimka ni), u. 25. jan. 1804 v Rušah. Šolal se je neznano kdaj in kje, bil pozno (ok. 1756) ord., kaplan v Slovenj Gradcu štiri leta, v Hočah dvanajst let, nato tam vikar štiri leta, od 1776 beneficiat v Rušah ob Dravi sedemnajst let, v zadnjem času bolan na očeh. — Š. je po ord. sodeloval pri slov. nar. prerodu v jožefinsko-janzenist. smeri. Po vladni prepovedi (1788) zunanjih obredov križevega pota in le po evang. besedilu dovoljenih premišljevanjih je Š. spisal: To Terpleine inu smert našiga gospoda Jezusa Kristusa… 1794, tisk. Fr. J. Jenko, Celje, 160, 44 str. (po nem, predlogi), prvi poskus, v mrbskem okrožju uveljaviti kranj. knjižni jezik. Pod vplivom tega spisa so: vsaj štiri cerkve vpeljale križev pot po Š-evih 12 prizorih; ga posnemali pisci jožefin. križevega pota J. Klementini (SBL I, 463), Fr. Metelko (ib. II, 106 sl.), J. Zalokar (1826), J. Kek (ib. I, 441); nekateri drugi razširili besedilo na 14 in več postaj. Š-evo in njegovih posnemovalcev besedilo je vzpodbudilo precej umetn. upodobitev: A. J. Herrleina (SBL I, 319), L. Layerja (ib., 627–8). L. 1839 so take pobožnost izločili iz cerkv. rabe ter uvedli spet stari (frančiškanski) križev pot. — Prim.: r. knjiga (DAS); Kidrič, Zgod. 346, 348, 470; isti, Dobrovský 12, 193 (op. 61); A. Stegenšek, VBV 1912, 332–5; tudi ponat. 1912, 117; Fr. Kovačič, Zgod. Lavant. škofije. 1928, 321; Jos. Mravljak, Nadžupnija in dekanija Vuzenica. 1928, 34; M. Smolik, Verske resnice… 1963, 58 (cikl. disert.). Mkč.

Kratice in krajšave

Maks Miklavčič

Miklavčič, Maks: Šimonc, Janez (1730–1804). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi649996/#slovenski-biografski-leksikon (16. april 2024). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 11. zv. Stelè - Švikaršič. Alfonz Gspan et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1971.

Šimonc, Janez (1730–1804)

Ime

Poklici ali dejavnosti

Šimonc, Janez (1730–1804)

Podatki v zapisu Text Encoding Initiative

Slovenski biografski leksikon

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine