Slovenski biografski leksikon

Šilih Gustav, pedagoški in mladinski pisatelj, r. 31. jul. 1893 v Velenju grašč. oskrbniku Lovru in Poloni r. Silovšek, u. 24. nov. 1961 v Mrbu. 5 razr. osn. šole je obiskoval v r. kraju, nato privatno nižjo gimn., 1907 se vpisal na učiteljišče v Lj., 1912 mat.; od 1912 je bil učitelj v Preboldu (Št. Pavel pri Preboldu), med 1. svet. vojno ranjen na soški fronti; 1918 je kot Maistrov (SBL II, 14–5) borec sodeloval pri osvoboditvi Mrba in slov. severne meje; zatem kratko poučeval na mrb realki, 1919–27 bil prof. na trg. srednji šoli v Mrbu, 1927–8 na enakem zavodu v Celju, 1928–41 poučeval na moš. učit. v Mrbu. Strok. se je izpopolnjenval 1923–4 na Dunaju pri Karlu in Charlotti Bühler (predavanja o otroški in mlad. psihologiji), 1926 v Ženevi pri psihologu Ed. Claparèdu (1-mesečni tečaj na Inst. J. J. Rousseauja) in v Zgbu, kjer je 1928 dipl. na VPŠ iz pedag., psihol. in nem. jezika s književnostjo; prof. izpit je opravil 1932. L. 1941 je bil kot jsl rezervni oficir do dec. v nem. voj. ujetništvu. Ker se ni smel preseliti v Lj., se je zaposlil kot knjigotržec pri Kienreichu v Gradcu. Od jun. 1945 do marca 1946 je bil ravnatelj mrb učiteljišča, nato tu prof. do upok. 1950. Kmalu reaktiviran je 1952 ustanovil in vodil v Mrbu Vzgojno posvetovalnico. V l. 1925–31 je urejal PZ, 1937–9 Roditeljski list; bil je v Mrbu preds. Pedagoške centrale, po 1945 pa Pedag. društva ter podpreds. Zveze pedag. društev Sje. Pred 1940 je bil dopisni član Hrv. pedagogij. zbora v Zgbu; prejel Žagarjevo nagrado in red dela III. stopnje 1951.

Š. je avtor številnih knjig, ki sodijo med najvišje dosežke slov. pedag., zlasti pa didakt. pisanja. Po 1928 se je povsem posvetil vzgoji in pedag. izobrazbi mladih učiteljev z deli: Reforma učiteljskog obrazovanja u Jsli. Bgd 1936 (z D. M. Prico), v shrv., kjer je temeljito nakazal potrebo po poglobitvi učitelj. dela in strok. šolanja; Učne oblike. Lj. 1939; Vzgoja otrok v naši družini. Mrb 1952, prevedel v shrv. Z. Pregrad: Odgoj djece u našoj porodici. Zgb 1953 (namenjena staršem); Vzgoja naših otrok. Lj. 1955, Prešern. družba (v nakl. 80.000 izv., z idejami prodrl v najširše plasti slov. ljudstva); Vzgojna sredstva naše družine. Mrb 1955, prevedel v shrv. J. Demarin: Odgojna sredstva naše porodice. Zgb 1957; Naš otrok ni več otrok. Lj. 1957 (s finim včutjem podal analizo psihologije doraščajočega otroka); Osebna psihološka popisnica ter nje raba. Lj. 1957; Učna načela naše šole. 1961 (sintetično); Š-ovo življenjsko delo je Očrt splošne didaktike. Lj. 1961 (zaobsegel vsa teoret. in prakt. spoznanja, najboljše slov. didaktično delo); Didaktika. Lj. 1966 je postumen povzetek Š-ovih dognanj na področju stroke. — V času od 1925 dalje je napisal nad 60 obsežnejših in ok. 300 krajših razprav in člankov v PZ, mdr.: Za novo šolo, 1925; Mladeniška doba, 1926; Bistvo delovne šole, 1928; Pomen sodobne psihologije za pedag. in vzgojno delo, 1929; poročal o raznih kongresih, podajal podobe znamenitih pedagogov hkrati z razlago njihovih idej (G. Kerschensteiner. 1931); v P mdr.: Gonilne sile in glavne smeri šolsko reformnega gibanja, 1925; Pedag. tečaj v Ženevi, 1925–6; Kritična razdobja v otrokovem razvoju, 1932–3; Načelo koncentracije v novejši didaktiki, 1933–4; Idejne osnove češkosl. šol. reforme, 1934–5; Problematika učnih oblik v sodobni nar. šoli, Reforma učiteljske izobrazbe, Učiteljeva učna priprava v duhu moderne didaktike, vse 1935–6; Obrazovanje učiteljstva v Češkoslov., Dr. Slobodan Popović, 1936–7; O metodi urjenja v učnem delu, 1948; po 1945 najbolj tehtne v SodP 1951, 1953, 1957 in 1959; številne ocene in poročila v J, MiD, Mladi. svet, NOja, Pedag. rad (Bgd), PD, Roditeljskem listu, Savremeni školi (Bgd), Sodobni šoli, UT, VMrb. Ukvarjal se je tudi z domoznanstvom (PZ 1955), z metodiko jezikovnega pouka (Metodika I., Lj. 1955, 7–108) in z vprašanji kvalitetnega pouka (Kongres pedag. delavcev LRS na Bledu I., 1950, 45–75); v mlajših letih pa z leposlovjem, pisal pesmi in prozo. Pod vplivom romana Fr. Sal. Finžgarja Pod svobodnim soncem je nastala povest Nekoč je bilo jezero. Lj. 1921 (hotel ustvariti nar. vzgojni mladin. roman); Beli dvor. Mrb 1938 (mladin. roman, ki prikazuje narodn. boj med slovenstvom in nemštvom na slov. Štaj.); drama iz življenja na fronti Kaverna (upriz. 1932 v Mrbu) je v sezoni 1931–2 doživela 4 predstave, a se ni obdržala na odru.

Pravo Š-ovo področje so bile pedagogika, psihologija, didaktika in metodika, pri čemer ni bil samo razgledan in temeljit poznavalec teoret. osnov svoje stroke, marveč tudi odličen praktik. Kot presoden eklektik je posrečeno prenašal na dom. tla sodob. napredne pedag. ideje in jih populariziral v tisku in z živo besedo (številni tečaji, predavanja na Delav. univ., pedagoški tedni). Z ustanovitvijo in vodstvom Pedag. centrale v Mrbu je pred vojno ustvaril ustanovo, katere sloves je segel daleč čez meje Sje; tudi Vzgojna posvetovalnica je bila prva te vrste pri nas. — Prim.: Pedagogijski leksikon. Zgb 1939, 407; -ič, PD 1954, št. 1–2; A. Kopriva, ib. 1961, št. 21; Dr. Frankolović, ib.; Delo 1961, št. 324 (s sliko); V. Schmidt, NRazgl 1961, 537; Vl. Cvetko, Otrok in družina 1961, 261–2; -až (= Albert Žerjav), VMrb 1961, št. 175; isti, PD 1964, št. 10–2; S. Gogala, SodP 1962, 69–75; A. Kopriva, VMrb 1963, št. 176; isti, PD 1968, št. 21; -Abže- (Albert Žerjav), VMrb 1968, št. 177; -b (= Bogo Hmelina), Tednik 1968, št. 46 (s sliko). Dbc.

Dobrovoljc, France: Šilih, Gustav (1893–1961). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi649182/#slovenski-biografski-leksikon (16. oktober 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 11. zv. Stelè - Švikaršič. Alfonz Gspan et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1971.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine