Slovenski biografski leksikon

Šeligo Rudi, pisatelj, r. 14. maja 1935 na Sušaku uradniku Rudolfu iz Lj., a štaj. rodu, in kuharici Marjani r. Krsnik iz Pregrada v Hrv. Zagorju, živi v Kranju. Po preselitvi družine 1939 na Jesenice je Š. tu obiskoval osn. šolo 1941–5, gimn. 1945–51, bil nekvalific. delavec v železarni 1951–2, nadaljeval šolanje na učiteljišču v Tolminu 1952–4, po mat. študiral v Lj. filozof. in psihologijo (dipl. 1960). Delal je kot industrij. sociolog 1960–2, poslej kot predavatelj statistike na Višji šoli za organizacijo dela v Kranju. Objavil je v prvem obdobju krajšo prozo pretežno ekspresionističnega značaja s prvinami surrealizma (Tribuna 1956, št. 2; NRazgl 1957, 83–5, 580–2; Revija 57 I, 269–81), daljši zreli noveli Kamen (Perspektive 1960–1, 619–26, 740–58, 769–76) in Dva in gora (ib., 1006–11, 1121–8, 1153–68); kratek roman iz zidar. življenja Stolp. Lj. 1966, zbirka Tokovi časa (razširil in poglobil tekste iz listov: Perspektive 1962–3, 288–300, 789–836; Problemi 1965, 898–908). V drugem obdobju je nastopil viden premik z idejno naslonitvijo na Husserlovo fenomenologijo in liter. vzore franc. novega romana (Alain Robbe-Grillet): Š. je sčasoma povsem opustil razčlenjenje človekove duševnosti in se omejil na popis čutno dojemljivega (»proza, v kateri bodo govorile stvari same«… gl. Knjiga 68, 44). Tovrstno prozo izpričuje knjiga Kamen. Mrb 1968 (noveli Kamen in Dva in gora iz Perspektiv 1960–1; novele iz Problemov 1966, 215–29, 793–811; 1967, 755–78, 952–63; NRazgl 1967, 474). Zrelo delo nove usmerjenosti, doslej najboljša Š-va proza je kratki roman Triptih Agate Schwarzkobler. Mrb 1968, izšel 1969 (zanj Prešernova nagrada 1970); celotni prevod v srbohrv. Dejan Poznanović, Zidine i prostranosti. Bgd 1969; v madž. Novi Sad 1970; odlomki v Le Livre slovène 1970, 109–15; Modern Poetry in Translation 1970, št. 8, 24. — Nekatera od krajših proznih del (Tribuna 1968–9, št. 4; NRazgl 1969, 600–1; Problemi 1969, 708–19; 1970, št. 93, 94; Katalog 2, Mrb 1969, 6–13; Dialogi 1970, 445–9) izpričujejo nove eksperimentatorske težnje predvsem v kompoziciji, medtem ko se je slog ustalil. — Pisal je o filoz., psihologiji, jazzu, literaturi, politiki, kult. politiki (NRazgl 1956, 1957, 1959; Perspektive 1960–1, 1963–4; Snovanja 1967; Dialogi 1968; Knjiga 68; Tribuna 1968–9; Problemi 1969, 1970); o lastni pisatelj. usmerjenosti (Dialogi 1968, 620–2; Knjiga 68, 43–7; Le Livre slovène 1970, 64). Bil je v uredn. odboru Perspektiv (maj 1962, št. 19 do ukinitve 1964, gl. njegove pogovore ib. 1963–4, 896–926); Kadrovske politike 1964; Problemov (od poletja 1970). Z drugimi je zasnoval program in začel akcijo za revijo Katalog (NRazgl 1967, 636), ki predstavlja skrajno eksperimentatorske težnje v slov. lit. — Prim.: Knjiga 66, 147–8; 68, 373–4; 69, 170–1; A. Inkret, NRazgl 1966, 337; 1969, 173 (D. Rupel); B. Trekman, Sdb 1966, 1275–6; 1969, 105–7 (Fr. Pibernik), 465–78 (J. Kos); I. Brajdić, Telegram (Zgb) 1966, 16. sept.; V. Oto, Tribuna 1966–7, št. 12; Čačinovič N(ada), ib. 1967–8, št. 2; 1969–70, št. 12–3 (M. Dolgan); Šimenc Stanko, Snovanja 1967, št. 3 (s sliko); T. Kermauner, Kamen. Mrb 1968, 247–64; Knjiga 68, 43–7 (s sliko); A. Inkret, Problemi 1969, št. 80; Fr. Pibernik, Prostor in čas 1969, 384–5; Delo 1969, št. 272; 1970, št. 37; VMrb 1969, št. 122; B(ožidar) B(orko), Le Livre slovène 1970, 85–6; Kranjski zbornik 1970, 132. Kor.

Koruza, Jože: Šeligo, Rudi, akademik (1935–2004). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi645604/#slovenski-biografski-leksikon (20. februar 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 11. zv. Stelè - Švikaršič. Alfonz Gspan et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1971.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine