Slovenski biografski leksikon

Šedivý Jan, pisec - zgodovinar in publicist, r. 11. sept. 1899 v Linzu (Avstr.) češ. obrtniku Janu in Tereziji r. Trop (Slovenki iz Slov. goric), u. 12. maja 1969 v Mrbu. Oče je 1901 u., mati si je poiskala službo na Dunaju, oba otroka pa izročila sorodnikom: Š. je odraščal pri materinem ujcu J. Zmazku v Godemarcih pri Bučkovcih, obiskoval osn. šolo 1906–11 v Bučkovcih, klas. gimn. 1911–20 v Mrbu (v 5. razr. je zbolel za TBC in bil leto na zdravljenju v Hörgasu pri Gradcu). Po mat. 1920 je študiral zgod. in zemljepis v Lj., 192l–4 v Bgdu (prof. Drag. Anastasijević), odšel kot asist. bizantol. seminarja 1925 v Prago in študiral razen zgod. (prof. J. Bydlo) češčino, književnost in jezike slovan. narodov (rušč., polj., bolg.), navezal stike z Ukrajinci, Belorusi in luž. Srbi (v počitnicah 1926 in 1927 bil med njimi), v zim. sem. 1928–9 študiral na sofijski univ. bolg. zgod. in književ., febr. 1929 diplom. iz zgod., bizantol., zemljepisa in zgod. jsl knjiž. v Bgdu. Okt. 1925–30 je bil dopisnik S v Pragi, od jan. 1930–41 prof. za latinšč., gršč., pozneje za zgod. in zemljepis na klas. gimn. v Mrbu, 1933 opravil prof. izpit; honor. poučeval slov. stenografijo na Legatovi enoletni trg. šoli. L. 1941 se je prostovoljno javil k vojakom, pri Višegradu (BiH) so ga Nemci ujeli, rešil se je s pobegom; 1941–5 je bil prof. na gimn. v Vel. Bečkereku (Zrenjanin), 1945 se vrnil v Sjo, poučeval na klas. gimn. v Mrbu, 1946–50 v Celju, nato do 1953 zopet v Mrbu, ko je bil 30. jul. upok.

Š. je že v dij. letih pisal v dnevno časopisje (S, SGp, Straža, Hrv. Straža, Pravda-Bgd) poročila o svet. dogodkih, med študijem in v poklicu pa slovan. usmerjene članke, potopise in razprave, ki jih je mdr. pobudil Fr. Grivec (SBL I, 261) s svojo cirilmetodijsko idejo o povezovanju vseh Slovanov; Š. je želel z njimi poživiti zanimanje za zgod, in kulturo ter prebuditi občutek slovan. povezanosti; prvi je pri nas opozoril na beloruski narod in za A. Bezenškom (SBL I, 36–7) spet gojil stike z Bolgari. Članki: Srbska sfinga. Misli o versko kult. zbližanju s srb. narodom, SMI 1922, 241–7; Dogodki na Daljnem Vzhodu in Evropa, M 1926, 186 sl.; Pregled novejšega belorus. slovstva, DS 1928, 36–40 (s Fr. Hryškiewičem); Pregled nove ukrajin. književnosti, ib. 116 sl. (po M. Lubyneckem); Pavle Šuman, Kraljestvo božje 1929, 2–6 sl.; Janka Kupala… LZ 1932, 679–87; o Belorusih (M 1927), Ukrajincih (ib. 1927, 1928), Luž. Srbih (ib. 1929), potopis o Bolgariji (ib. 1930, 387 sl.), o Bolgarih (ib. 1931, 69–70; 1933); o potovanjih v slovan. prestolnice (Bgd: M 1933; Bratislavo: 1935, Budyšin: 1933, Sofijo: 1933, Zgb: 1935) itd. Sliko slovan. šolstva je podal v PZ (1934 bolgar., 1936 češko, 1937 slovaško), v Mrb zadružnem koled. razpravljal o bolg. (1936) in češ. (1937) zadružništvu; v KMD 1929–35 je pisal Razglede po svetu, objavil življenjepis A. Bezenška (1935); po 2. svet. vojni je raziskoval zgod. prebujenja in odpora proti germanizaciji ob slov. meji in pod tem vidikom pisal o zgod. mrb gimn. (SR 1958, Kron 1960, JiS 1964, ČZN 1966–7), o letu 1848 (Kron 1961), o nar. buditelju M. Miklošiču in Neznanih nar. buditeljih (ib. 1967), pisal poročila in ocene (ČZN 1928–34; Kron 1969) in izdal knjigi Oris zgod. Jugoslovanov. Celje 1935; Češčina za samouke. Mrb 1938; prevajal manjša dela iz srb., belorus. in ukraj. jezika (M 1928, 1929), iz bolg. komedijo Š. Kostova Zlati rudnik (upriz. 1936 v Mrbu), iz češ. K. Čapek, Bela bolezen, Mati (upriz. 1937, 1938), komedija Jordana Jovkova Milijonar je ostala v rkp. Prepotoval je vso sev. Sjo in zbiral krajepisno in narodop. gradivo za novi Krajevni leksikon Sje. — Prim.: avtobiografija, rkp.; osebni podatki; Srbski knjiž. glasnik 1925, 477–8; ČZN 1935, 93–4; M 1935, 194–5; 1939, 33; PD 1969, št. 12 (s sliko); VMrb 1969, št. 110; KMD 1970, 124–5 (s sliko); ČZN 1970, 1–3 (s sliko). — Slika: I. Kos, olje, last družine (reprod. v M 1935, 349). Rhr.

Richter, Jakob: Šedivý, Jan (1899–1969). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi643679/#slovenski-biografski-leksikon (21. september 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 11. zv. Stelè - Švikaršič. Alfonz Gspan et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1971.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine