Slovenski biografski leksikon

Šbüll (Žbüll) Franc, prekmurski nabožni in zgodovinski pisec, r. 26. jul. 1825 v Turnišču v Prekmurju Francu in Magdi r. Barbarič, u. 12. apr. 1864 v Vel. Dolencih; pokopal ga je Jož. Košič (SBL I, 535–6). Osn. šola in 6 razr. gimn. je S. 1835–42 končal kot gojenec Kelcz-Adelffijeve sirotišnice v Koszegu, 7. in 8. razr. v Szombathelyu, bogosl. na dunaj. teal. fak. 1844–8 kot gojenec Pazmanea (1848 ord.). Bil je kaplan v Mur. Soboti 1848–54, v Rogaševcih (Sv. Jurij) 1854–7, v Vel. Dolencih župni upravitelj 1857–8 in župnik 1858–64. — V Pazmaneu je bil Š. tajnik bogosl. liter. društva Magyar egyházirodalmi Iskola in med najbolj vnetimi prevajalci Goffinéja v madž.; Š-ovo delo o patronatu je budimpešt. teol. fak. nagradila. Konec 1853 ali v zač. 1854 je postal kot prvi med prekmur. Slovenci mohorjan ter naročnik clških slov. časopisov (SŠP, SB) in knjig, kjer je dobil pobudo in snov za svoje članke o Prekmurju. Objavil je: Prekmurska cerkv. zgod. — A vendszlávok egyházi története (revija Religio 1855, 194–5; povzeto po SŠP 1855, 86–96 in Slomšek, Djanje svetnikov božjih I, 1854, 240–5); Sedanje versko življenje Prekmurcev in poljudno versko slovstvo — A vendszlávok jelenlegi hitélete s népszerü vallási irodalma (Religio 1855, 202–5), o obnovljenih prekm. cerkvah, kapelah, pomanjkanju primernih knjig za preprosto ljudstvo (zlasti za sezonske delavce); izdajale naj bi jih društvo Sv. Štefana v Budimpešti ali že priznano dobra MD v Clcu; Župnija sv. Jurija — A vizlendvai fára, százados egyházi vizsgája, és a keresztuti ájtatosság (ib., 216–9), stoletnica kanonične vizitacije, pobožnost križevega pota, mdr. lat. besedilo kan. vizitacije 16. sept. 1756; Župnija sv. Jurija in pobožne bratovščine — A vizlendvai fára s az ajtatos egyletek (ib., 219–20). Š. je uporabljal že 1858 slov. pravopis. Napisal naj bi bil tudi (Kovacs Lajos, A szomathelyi papság irodalmi tevékenysége) prekmurski katekizem ali priredil za šolo Vel. katekizem, enega ponatisov M. Küzmiča Kratke šumme (Iv. Zelko), pa drugih trditvah (A. Trstenjak, LZ 1910, 161; Šr. v SBL I, 54) naj bi bil ta ponatis 1864 po osebno dobljenih podatkih priredil Jož. Borovnjak (SBL I, 54). — Š., ki ga je 1860 obiskal B. Raič (ib. III, 9 sl.), je bil »prav naroden župnik« (Raič, LMS 1869, 71); z Jož. Borovnjakom in Jož. Košičem je tvoril močan nar. kulturnoprosv. krog v Prekmurju; usmeril prekmur. miselnost k osrednjemu slov. jedru in obnovitvi Ciril-Metodovega duha; kot prvi Prekmurec pisal o obeh blagovestnikih. Ob ugodnejših okoliščinah in trdnejšem zdravju »mogel bi bil postati najboljši prekmurski pisatelj« (Raič). Njegovo kult. dediščino so razvijali in utrjevali Borovnjak, Fr. Ivanoczy (SBL I, 366–7) in Marko Siseki (ib. III, 320). — Prim.: župni uradi: Vel. Dolenci, Sobota, Sv. Jurij, Turnišče; Iv. Zelko, Dekanija Murska Sobota. Špitalič 1958, 39 (rkp.); Glaser III, 313; Kovacs Lajos, A szombathelyi papsag irodalmi tevekenysege v Géfin, A szombathelyi egyházmegye története III, 352; SŠP 1854, 16; Božidar Raič, LMS 1868, 69; 1869, 71–7; Fekonja, DS 1892, 175–6; Melich, Magyar Könyvszemle 1908, 5; Fr. Mohorič, ČZN 1920–1, 30; Domovina, Budapest 1921, 3; Iv. Zelko, Mikloš Küzmič. (Prekmurska knjižnica 1). Sobota 1937, 21; Vecsey L., A. köszegi róm. kat. Kelcz-Adelffy árvaház története. Szombathely 1943, 420; M. Kokolj, Prekmurje in Prekmurci. M. Sobota 1957, 8, 72; V. Novak, RSAZU 1958, 37–8. Škf.

Škafar, Ivan: Šbüll, Franc (1825–1864). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi642404/#slovenski-biografski-leksikon (21. november 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 11. zv. Stelè - Švikaršič. Alfonz Gspan et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1971.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine