Slovenski biografski leksikon

Šašel Josip, narodopisec in kulturnoprosvetni delavec, r. 15. marca 1883 v Slov. Plajberku kot drugi otrok izmed sedmih posestniku Andreju Wieserju, po dom. Šošlu (spremembo imena Wieser-Šašel je odobrila Dež. vlada za Sjo, poverj. za notr. zadeve 9. okt. 1919) in Marjeti r. Lausegger, u. 24. apr. 1961 na Prevaljah. Obiskoval je osn. utrakvist. šolo v r. kraju in v Kapli ob Dravi, zadnji razr. 1895–6 v Clcu, tu tudi Drž. viš. gimn., 1904 mat.; 1904–5 je bil enoletni prostovoljec v Pragi, tu od 1906 študiral pravo, 1911 prom. Finan. direkcija v Clcu Š-a ni sprejela v prakso, zato jo je nastopil pri Dež. sodišču (1910–1 praktikant, 1911–5 avskultant), 1914 opravil sodnij. izpit v Gradcu; od 27. jul. 1914 do 15. sept 1918 je bil rezervni poročnik v raznih komandah. Služboval je 1919–20 v Velikovcu na okr. sodišču, 1920–2 kot okr. sodnik na Prevaljah in v Mrbu, 1922–36 bil starešina sodišča v Šmarju pri Jelšah, 1936–46 pri okrož. sodišču v Lj., kot sodni svetnik na lastno željo upok. — L. 1954 je skupšč. Planin. zveze Sje podelila Š-u častni znak, Slov. prosvet. zveza v Clcu pa 1958 priznanje z imenom A. Šusterja Drabosnjaka.

Že od gimn. let je Š. kulturnoprosv. deloval; v Pragi je predaval v akad. društvih Ilirija in Adria predvsem o kor. razmerah (Puškarstvo v Borovljah, obj. Slov. tehnik 1906, št. 6; Kor. fužinar 1954, št. 5–6), delal v društvu slov. kor. učiteljev in visokošolcev Gorotan, v podružnicah CMD, bil sodelavec revij in časop. Korošec (Clc), E, SN, Kor. S, Mladi Korotan (od 1945 Slov. vestnik); 1908–9 je bil soustanovitelj prvega kor. sokol. društva v Borovljah in deloval v sokol. društvih v krajih svojega službovanja, posebno v Šmarju pri Jelšah, kjer je društvo imelo nar.-polit. vlogo; podobno je vplival tudi na rodni Rož.

Š-ova publicistika je predvsem informativna, narodnoprosvetna in buditeljska ter ima značaj borbe za enakopravnost Slovencev v avstr. Kor. Članki: Svoboda 1950, 109, 277; 1954, 20; Slov. vestnik 1951, št. 33, 51; VMb 1951, št. 13; KolSlov Kor. 1952, 104; 1960, 87; 1961, 63; o kor. NOB: SPor 1945, št. 122; 1946, št. 85; Koroška v borbi. Clc 1951; planinstvo in krajepisje: ŽiS 1928, knj. 4, št. 8, 250; Grlovec — sev. branik Ljubelja, PV 1933, 215; Jsl biseri 1939, št. 9–10, 123; Naš kor. živelj pod Stolom, PV 1941, 25; Sovrško polje, Svoboda 1949, št. 5, 25; Oris zgod. planinstva na Kor., PV 1953, 648 in v KolSlov Kor. 1960 (s Felaherjem); Mladi rod, v vseh letnikih, mdr.: Spodnji Rož, 1954–5, 22; Sopotnica, 1955–6, 23 sl. Številna potovanja in dobro poznavanje zgodov., socialnopolit. in gospod. razmer na Kor., od hribovskih kmetij pa do Clca, je Š-a posebej usposabljalo za zbiranje dotlej zanemarjenega kor. toponomastičnega gradiva (prim. PV 1930, 163, 186, 203, 279; 1931, 16, 53; 1934, 93, 344; 1952, 226, 329, 384, 428; 1953, 21; 1954, 46, 612; 1956, 88; 1957, 362; Svoboda 1951, 5, 50, 94, 144; 1954, 33 sl.; Mladi rod 1956–7, 54, 82; JiS 1957–8, 119 sl.; GV 1960, 259 sl.; KolSlov Kor. 1961, 48, 97 sl.; 1962, 84 sl.), za zbiranje gradiva za slovar rožanskega narečja, rkp. hrani SAZU (prim. L. Kramolc, Zbornik kor. pesmi. 1948, 5, 99) s Fr. Sušnikom (gl. čl.), Svoboda 1951, 113 sl.; KolSlov Kor. 1954. 55 sl. in narodnega blaga, ki ga je zapisoval delno v rožanskem narečju (ČZN 1912, 128; 1913, 36 oboje s Fr. Kotnikom, SBL I, 337; 1920–1, 40, 177; Mir 1919, božična pril. k 39. št.; Kor. Zora 1920, št. 3, 4; Sja 1934, št. 12; VMb 1951, št. 1; Mladi rod 1952–3, št. 2; št. 3–4; št. 6; 1953–4, str. 22, 23, 60; 1954–5, 79, 159; 1955–6, 87; 1959–60, 87; 1960–1, 64; 1961–2, št. 3–4 platnice; Kor. fužinar 1959, št. 10–2, 20) ter izdal v narečju: Narodno blago iz Roža. Lj. 1936–7, fonetična redakc. Fr. Ramovš (SE 1959, 211 sl.). Napisal je pionirska sestavka o slov. pravnih starožitnostih na Kor. (Et 1944, 1 sl.; SE 1948, 82 sl.), študijo o t. i. letečih procesijah (SE 1952, 143 sl.), o rožan. zgodovini: Kako je nastalo ime Slovenji Plajberk (KolSlov Kor. 1961, 97), Od Ljubelja do Clca po rim. sledeh (ib. 1955, 82 sl.).

Š. je zapustil Spomine (2 rkp. zvezka), v lasti družine: krajevno in polit. zgod. r. kraja, družine, imenoslovje slov. kmetij, življenje staršev; odlomke je sam objavil: Svoboda 1950, 188; Spomini na prof. dr. Jak. Sketa, KolSlov Kor. 1953, 105; Maj 1919, Kor. fužinar 1959, št. 10–12, 34; V Podjuni pred 50 leti, ib., 41; V Borovljah in okolici pred 50 leti (KolSlov Kor. 1959, 33) ali jih priredil J. Felaher (KolSlov Kor. 1963, 42–53; 1965, 87; 1966, 106; 1967, 59). — Prim.: SPor 1953, št. 65; J. Felaher, Svoboda 1954, 26; M. Matičetov, SE 1961, 183; F. Sušnik, Kor. fužinar 1961, št. 10, str. 579; PV 1961, 579; J. Felaher, KolSlov Kor. 1962, 82. Flr.

Felaher, Julij: Šašel, Josip (1883–1961). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi640900/#slovenski-biografski-leksikon (21. november 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 11. zv. Stelè - Švikaršič. Alfonz Gspan et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1971.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine