Slovenski biografski leksikon

Stur Dioniz, geolog in paleontolog, r. 2. (in ne 5.!) apr. 1827 v Beckovu na Slovaškem Jožefu, učitelju-kantorju evang. šole, in Johani r. Rizner, u. 9. okt. 1893 na Dunaju. Njegov dvanajst let starejši brat Ludvik je bil slovaški pisatelj in nar. buditelj. S. je obiskoval gimn. v Modri (Modern), filoz. tečaj na evang. liceju v Bratislavi, študiral na Dunaju od 1844 mat. in fiz. predmete na politehniki, od 1847 specialno mineralogijo in geognozijo v montanist. muzeju, s štipendijo pa se izpopolnil na rudar. akad. v Štiavnici. Zaradi nemirov 1848–9 se je vrnil na Dunaj, tu na poziv Wilh. Haidingerja, prvega ravnatelja drž. Geol. zavoda na Dunaju, stopil 1849 v komaj ustanovljeni Geol. zavod skupaj z geologom Markom Lipoldom (SBL I, 677–8), 1885 postal ravnatelj ter vodil zavod do svoje upok. 1893. – S. je 1850–72 geološko kartiral skoraj vse dele Avstro-Ogrske za pregledno geološko karto o njej. V poletju 1856 je raziskoval Gorenj., Notranj. in Goriško (Jb. geol. R.-A. Wien 9, 1858). V l. 1863–5 je po naročilu geognostično-montanističnega društva za Štaj. revidiral in z lastnimi opazovanji na terenu izpopolnil izsledke geološ. kartiranja, ki so jih izvedli geologi oz. komisarji društva: A. pl. Morlot, K. J. Andrae, F. Rolle (SBL III, 130), T. Zollikofer idr. L. 1864 je pregledal slov. del Štaj. (Jb. geol. R.-A. Wien, 14, 1864). Izdal je Geologische Uebersichtskarte des Herzogthums Steiermark. Graz 1865 in v obsežni knjigi Geologie der Steiermark. Graz 1871 komentar z bogato bibliografijo, obsegajoč ne samo geološke razprave, marveč tudi dela iz sorodnih strok: rabil je dolga leta za osnovo nadaljnjim raziskavanjem. – Na povabilo štaj. dež. glavarja je S. preiskal hidrološke razmere v Rogaški Slatini (Jb. geol. R.-A. Wien 38, 1888); raziskal je geološke razmere v okolici Rablja in Mrzle vode (ib. 18, 1868), na pobudo Lipolda, tedaj že ravnatelja idrij. rudnika, pa podrobneje sklade v idrijski okolici ter določil v njih odkrito favno (Vhdl. geol. R.-A. Wien 1871).

Določil in deloma natančneje je opisal tudi vrsto okamenin iz različnih geoloških dob in raznih najdišč v Sji: Sava pri Jesenicah na Gorenj. (Vhdl. geol. R.-A. Wien 1869), Kamna gora pri Konjicah na Štaj. (ib. 1870), Raštajn pri Brestanici (Rajhenburg; ib. 1871), Legen pri Slovenj Gradcu (ib.), Trbovlje (ib. 1871, 1874), Govce (ib. 1873).

S. je bil med redkimi paleontologi, ki so se uspešno udejstvovali tudi na področju paleobotanike, za kar je bil strokovno usposobljen ter še v mladosti objavil več del iz botanike; v enem od njih je dokazoval, kako vplivajo geološke razmere tal na vegetacijo. Obdelal je terciarno floro iz soteških skladov pri Motniku in tam odkril dve novi vrsti praproti Aspidium trinkeri ter Osmunda grutschreiberi (Jb. geol. R.-A. Wien 20, 1870). Iz Savskih jam pod Golico je določil večje število zgornje-karbonskih rastlinskih vrst (ib. 1886).

Po potresu 1870, ki je močno prizadel Klano v sev. Istri in poškodoval razne kraje tudi v Sji, je z geološko oz. tektonsko zgradbo širše okolice (pri tem segel daleč na slov. ozemlje) skušal pojasniti nastanek potresa. Objavil je več poročil potresnih opazovalcev iz raznih krajev Sje (ib. 21, 1871) in svoje strok. mnenje Zur Wasserversorgungs-Frage d. Landeshauptstadt Laibach. Wien 1887, 16 str. – Prim.: poročilo evang. župn. urada Beckovo (arhiv SBL); Wurzbach XL, 208–11; M. Staub, Földtani Közlöny 24, 1894, 353–9 (z delno bibliografijo); M. Vacek, Jb. geol. R.-A. Wien 44, 1894, 1–24 (z bibliografijo); Obituary, Quarterly Journal Geol. Soc., London 50, 1894, Proc. 55; R. Kettner, Vývoj české přírodovědy. Praha 1931, 142 (slika na tabli 31); K. Lambrecht, W. et A. Quenstedt, Palaeontologi, Catalogus bio-bibliographicus, Fossilium Catalogus I, Animalia, Pars 72, s'-Gravenhage 1938, 420; Iv. Tominec, PV 1956, 189–91. – Fotografija S-ovega nagrobnika (arhiv SBL). I. R.

Rakovec, Ivan: Stur, Dioniz (1827–1893). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi627706/#slovenski-biografski-leksikon (23. oktober 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 11. zv. Stelè - Švikaršič. Alfonz Gspan et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1971.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine