Stuffleser, Ferdinand (1855–1929)

Stuffles(s)er Ferdinand, podobar, r. 19. dec. 1855 neznano kje, u. 9. okt. 1929 neznano kje. S. se je učil 1880 pri Knablu v Münchnu ter imel podobarsko delavnico za cerkv. opremo v St. Ulrichu-Grödenu na Tirolskem. Opremil je v novoromanskem in novogotskem slogu mnogo cerkva nekdanje Avstro-Ogrske, plastike mnogokrat lastnoročno izdelal. – Dela: Homec, ž. c., reliefi za postaje križ. pota, 1907; Kamna gorica, ž. c., Križani za misijonski križ; Kojsko, p. c. sv. Križa, skupina križanja, za vel. oltar (restavriral po fotografiji); Marija Lurd na Gradišču pri Grižah, p. c., kipi za vel. oltar; Mozirje, ž. c., kipi za oltar v kapeli, 1890; sv. Jurij, orjaški kip za vel. oltar, 1892; Poljčane, ž. c., kipi za vel. oltar; Solčava, ž. c., Marijin kipec v atiki vel. oltarja; Stara sv. gora pri Podsredi, skupina Pilat si umiva roke, za kapelico ob poti; Šturje, ž. c., kipa Srca Jezus. in Marijinega, 1903 in 1904; Tabor (Sv. Jurij pod Taborom), ž. c., stranska oltarja; Videm, ž. c., veliki oltar, oba stranska oltarja; Vojnik, nova ž. c., prižnica in križev pot; Vojsko, ž. c. sv. Pavla, vel. Oltar. – S-jevo delo je odraz tirolskega podobarstva, ki je v drugi pol. 19. st. preplavilo Evropo. Označujejo ga sladkobna vsebina, cenena reprodukcijska tehnika, površna masovna izdelava (zaradi konkurence). Kljub konservativnosti in ponavljanju preživelih form je nekajkrat ustvaril v miljeju učinkovite vrednote. – Prim.: Steletovo gradivo; Izpovednice … lav. škofije. Mrb 1912, 72, 91; LKU 23, 63, 139, 157, 159, 177, 192; Thieme-Becker XXXII, 243; Jožef Kržišnik, Zgod. horjulske fare. 1898, 12–6; Avg. Stegenšek, Dekanija Gornjegrajska. Mrb 1905, 6, 87; F. Stelè, Polit. okraj Kamnik. Lj. 1929, 326; Marolt, Dekanija Celje. Mrb 1931–2, 216, 217, 218, 230, 231. Blh.