Slovenski biografski leksikon

Struna Albert, strokovnjak za strojništvo, r. 17. avg. 1901 v Mirni peči na Dol. žel. namešč. Ivanu in Tereziji r. Kovčan, živi v Lj. Osn. šolo (1907–11) in realko (1911–8 z mat.) je obiskoval v Lj., 1919 se vpisal na stroj. odd. tehn. fak., a že 1920 odšel v Brno na TVŠ (1923 dipl.); 1922 je bil asist. na isti fak., 1923–4 konstruktor za vodne turbine pri firmi Breitfeld-Danĕk v Blanskem pri Brnu; 1924–5 služil voj. rok, 1925–7 bil šef konstrukcij. odd. pri Strojni tovarni v Lj., 1927–30 tehn. obratovodja Beogradske tekst. industrije, 1930–3 vodil v Lj. tehn. odd. firme Svenska Kullagenfabriken (Göteborg), 1933–45 pri Standard Vacuum Oil Comp. in hkrati še pri švedski firmi, vmes 1938 je opravil izpit za pooblašč. stroj. inž.; 1940 postal honor. predavatelj na lj. univ. za predmete enciklopedija strojeslovja, teorija in gradnja motornih vozil, 1945 direktor Jugopetrola in refer. za tekoča goriva in mineralna olja pri Min. za rudarstvo in industrijo, marca 1946 red. prof. na strojni fak. univ. v Lj., 1952–4 in 1962–4 dekan, 1964–7 rektor. V naftni stroki se je S. izpopolnjeval 1931 v Bratislavi (ČSR), v rafinerijah v Franciji (Gravenchon 1954, Frontignan 1955), v turbinski pa v tovarnah vodnih turbin pri J. M. Voith v Heidenheim-Brenz (Zah. Nemčija 1948, 1951). Je tehn. svetovalec pri Petrolu in Litostroju, član strok. sveta Instituta Tomos v Kopru, zapriseženi sodni izvedenec za avtomobile in strojno stroko, sodelavec Tehn. muzeja Sje (preds. muzej. sveta), član strok. sveta in uredn. odbora v Inšt. za turbinske stroje; preds. izpitne komisije za industr. tehn. stroko pri Drž. sekr. za gospodarstvo SRS; bil je več let preds. DIT SRS, od 1963 je častni član; od 1964 je častni član ZIT in od 1965 Zveze stroj. inž. in tehnikov Jsle; 1965 je prejel red zaslug za narod z zlato zvezdo.

Kot strokovnjak za vedo o motorjih z notranjim izgorevanjem, za avtomobilizem in za teorijo mazanja in obrabe se je S. od 1948 udeleževal z referati ali predavanji domačih (Bgd 1948; N. Sad 1950; Reka 1955) in mednar. kongresov (Dunaj 1954; London 1957, 1963; Brno in Montreal 1958; Madrid 1959; Nica 1960; Interlaken 1961; Benetke 1963; Aix les Bains 1964; Timisoara 1964; Milano 1966); od številnih tehn. projektov in elaboratov je mdr. izvedel: do 1924: vodne turbine v Spálovu (Češka); Sinja Vir (Bolg.); 1924–7: transmisij. naprave za tekstil. tovarne v Oroslavju, Zgbu (Iris in Pamuk), Kranju (Inteks); elektr. vitle za Direkc. drž. rudar. podjetij v Sarajevu; 1927–30: projektiral, gradil in montiral predilnico, tiskarno, filtrirna napravo v Bgdu; 1930–2: rekonstruiral stroje in naprave na osnovi kotalnih ležajev pri vodnih pogonih in v metalur. industriji; 1932–40 oz. 1945: organiziral uporabo mineral. maziv v industriji; rekonstruiral mazanje velikih pogon. agregatov (parnih in vodnih), preuredil regulac. sisteme, segmentne ležaje ipd.; 1951: rekonstruiral turbin. naprave za tovarno lepenke v Tržiču. Izdelal je elaborate: za tehnol. postopek v tovarni glasbil v Kraslicah (ČSR); gradnjo skladišč za tekoča goriva, 1947; rekonstrukcijo hidrocentral Plave in Doblar (prehod od 42 na 50 Hz; z Vuškovićem), 1949; vibracijo pri hidrocentrali na Hublju, 1949; rekonstrukcijo Franciscove turbine v tovarni pohištva na Duplici (z N. Niklsbacherjem), 1951; rekonstrukcijo spiralnih turbin v hidrocentrali II. bombažne predilnice in tkalnice Tržič, 1952; rekonstrukcijo hidrocentrale Ras (z N. in I. Obradovićem in Horvatom), Sopoćani 1955; Aktualni problemi v turbin. proizvodnji Litostroja (za TVŠ v Zürichu), 1956; elaborate za mazanje strojev in organizacijo mazanja za vse hidrocentrale SRS, železarno Jesenice, jeklarno Ravne, tovarno aluminija Kidričevo, tovarno sode Lukavac idr.

Napisal je knjige: Avto. Čitanka o osebnem avtomobilu. Lj. 1940, 1945²; Mazanje strojev. Lj. 1949; Avtomobil. Lj. 1949, 1951² (popr. in dopol.); Vodni pogoni na Slov. (Gradivo za zgod.), Lj. 1955; brošure: Priročnik za mazanje motornih vozil. 1953; O gorivih … (Tehn. vestnik Petrola 1.) 1954; Hidrodinamični menjalniki (ib. 2.) 1954; Mazanje ležajev. (ib. 3.), 1955; Mazanje dvotaktnih motorjev. (ib. 4.) 1958; Idrijska »Kamšt«. (Vodniki Tehn. muzeja Sje 3.), 1956; Oljna peč … 1968; skripta: Vodni pogonski stroji. I., 1950; Motorji z notranjim izgorevanjem. I. Goriva, 1950, II. Teorija motorjev, 1950 (z D. Uranom); Vodni pogonski stroji. II., III., 1951; zbral in uredil je Naši znameniti tehniki. Lj. 1966 in mdr. prispeval biografije: M. Osana, M. Peternel, J. Puh, M. Vidmar; izdal v anglešč. Joseph Ressel 1793–1857 … (z V. Murkom in Fr. Sevnikom), 1957; Janez Puh — Johann Puch … (Publik. Tehn. muzeja Sje 11.) 1963 ter objavil članke s področja vodnih turbin (IndV 1946, 1947; Pet let Litostroja, zbornik. 1952; Poročila Litostroja 1960, 1961), mazanja strojev (EV 1933, 1948; IndV 1946, 1947; Turbina 1950; StrojV 1959, 1966), goriv in maziv (Avto in šport 1937–40; Lokalni promet 1948; Elektrotehn. vestnik 1949; Preradjivačka industrija, Bgd 1950; Nova proizvodnja 1954), avtomobilizma (Tehn. list, Zgb 1927; Sfären, Göteborg 1932, št. 6, 12, 16; IndV 1947; SPor 1947, št. 81), zgodovine tehnike (SPor 1951, št. 290; 1953, št. 94, 95; 1957, št. 237; TurV 1954; StrojV 1955, 1958, 1959, 1964, 1967; Nova proizvodnja 1967), študija strojništva (StrojV 1955, 1961; Strojniški zbornik 1962), popotne vtise idr. (Lokalni promet 1949; TurV 1958, 1960, 1963; Nova proizvodnja 1967); recenzije (ok. 33 prispevkov v StrojV 1955–68; Zeleni bilten 1950–). S. zbira slov. tehnološko izrazoslovje: gradivo, ki ga je leta nabiral in kot preds. Komisije za tehn. terminologijo pri ZIT SRS in kot načelnik Tehn. sekcije terminol. komisije SAZU pretresal, je izšlo v knjigi Splošni tehniški slovar. I. 1962, II. 1964; članke s tega področja pa objavil v IndV (1947), Lokalni promet (1949), Standardizacija (Bgd 1952, 1954), Nova proizvodnja (1952, 1953, 1967), SPor (1953, št. 185, 201, 230, 272), StrojV (1960), NRazgl (1961, 238), Delo (1966, št. 31). – Prim.: ULj 317; 1969, 408; Delo 1964, št. 177 (s sliko); StrojV 1964, 125–6 (s sliko); Delo 1965, št. 60. Lvk.

Leskovšek, Drago: Struna, Albert (1901–1982). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi625239/#slovenski-biografski-leksikon (16. junij 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 11. zv. Stelè - Švikaršič. Alfonz Gspan et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1971.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine