Slovenski biografski leksikon

Stroj Alojzij, organizator, nabožni pisec, r. 15. jun. 1868 v Lipnici (Dobrava pri Kropi) kočarju Martinu in Heleni r. Balantič, u. 18. jun. 1957 v Lj. Obiskoval je dva razr. gimn. 1882–3 v Kranju, v Lj. pa 3.–8. razr. kot alojzijeviščnik (1884–9; mat. 1889), študiral bogosl. (ord. 1892) in tu ostal eno leto kot semeniški duhovnik. Bil je 1893–4 kaplan v Črnem vrhu nad Idrijo, 1894–905 v Lj. katehet na vnanji uršul. ljud. in mešč. šoli, 1905–19 spiritual v duh. semenišču, od 1919 stolni kanonik, od 1942 prelat. – L. 1904 je postal S. predsednik Kat. družbe rokodel. pomočnikov v Lj., zanje preskrbel strok. učitelje ter na koncu leta prirejal razstave (1905 prva razstava motorjev in strojev za malo obrt v Lj.; 10 razstavljalcev ocenjenih za vredne posebnih odlikovanj). Mdr. so gojili dobre gledal. igre, nekateri pozneje odšli kot poklicni igralci in pevci v lj. opero, dramo, v Mrb in Zgb. L. 1908 je ustanovil Društvo rokodel. mojstrov, do 1909 še Kat. mladeniško društvo (obrtni, trg. vajenci) in Društvo za varstvo vajencev (zanje tudi vsestransko pomoč) s po prvi svetovni vojni začasno urejenim Vajeniškim domom v lj. Rokodel. domu, od 1936 v lastnem poslopju (Kersnikova ul.), 1927 pobudil še Obrtniško stavbno zadrugo (v Lj. sezidala okr. 40 hiš z okr. 100 stanovanji). – V Črnem vrhu je S. 1894 ustanovil Marijino kongregacijo za dekleta, eno prvih v slov. škofijah, 1898 za učenke uršul. mešč. šole, 1908 za bogoslovce in duhovnike, od 1919 predsedoval Bratovščini vedn. češčenja sv. R. Tel. (skrb za lepo cerkv. opravo v revnih cerkvah).

Napisal je Zgodovino Slovencev z vpletenimi Prešernovimi, na zgod. se nanašajočimi verzi (Dom. vaje 1887–8); povesti iz zgodovine (V 1895, 1896), o bojih Slovencev s Turki (Društv. govornik 1915, 160–99), o ver. in kult. delu Slovencev v Ameriki (S 1925, št. 82). – Kot nabožni pisec pa: Obiskovanje presv. R. Telesa. 1903, 1904² (psevd. Krščanski detoljub); Kratka zgod. kat. Cerkve. 1904, 1922²; Liturgika. 1907, 1922³; o. Lintelo Julij, Mladini! Lj. 1911 (anonimno); molitvenik Sv. Anton Padovanski. 1929; Sveto leto 1933–4; različne sestavke (A 1898, 1899, 1900); kot biograf: o umetnostn. zgodovinarju Janezu Flisu (S 1941, št. 48); a A. B. Jegliču (Knezoškof dr. A. B. Jeglič. 1917; DPast 1917, št. 9, 10, tudi ponat.; Spomenica ob 20-letnem škofovem jubileju); o katehetičnem in ljud. pisatelju A. Kržiču (DPast 1914, 551–6; 1916, 641–6, tudi ponat.; 1921, 63; Zvezde in cvetice, 3–5); Sv. Peter Kanizij in Slovenci (S 1925, št. 112). – Izdal je: Marija, kraljica src. Nauk bl. Grinjona Montfortskega. Lj. 1912, prevod lj. semeniščnikov; Jubilejni zbornik kat. društva rokodel. pomočnikov. Lj. 1928 (Zbirka Nebeške rože); Jubilejni zbornik kat. društva rokodel. pomočnikov ob 75-letnici. Lj. 1930; Spomenica ob 30-letnici Društva rokodel. mojstrov v Lj. 1938. – Urejeval je še kot dijak v Alojzijevišču Dom. vaje, kot bogoslovec Pomladne glasove (III. let., 1893); DPast 1897–921 (s pril. Društveni govornik I.–III. zv., 1908, 1910, 1915 in Zbirka lepih naukov); Nebeške rože 1931–41; tiskano poročilo o razstavi veroučnih učil 1905, ki jo je sam priredil. – Prim.: Avtobiografija (ŠkAlj); A. Medved, VBV 1907, 415–6; S 1928, št. 135 (s sliko); 1930, št. 137; 1942, št. 163 (s sliko); št. 170 (s sliko); M. F., Slov. obrtnik 1938, št. 6 (s sliko); KMD 1953, 122–4 (s sliko). *

Uredništvo: Stroj, Alojzij (1868–1957). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi623938/#slovenski-biografski-leksikon (14. november 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 11. zv. Stelè - Švikaršič. Alfonz Gspan et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1971.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine