Strniša, Gustav (1887–1970)
Vir: Zbirka upodobitev znanih Slovencev NUK

Slovenski biografski leksikon

Strniša Gustav (Avguštin), pesnik in igralec, r. 6. avg. 1887 v Kranju čevlj. mojstru Karlu in Mariji r. Vodnik, u. 4. nov. 1970 v Lj. Kot šibek in živčen otrok je S. v Kranju obiskoval 1893–900 osn. šolo in 1900–1 1. razr. gimn., 1902–3 pa 2. razr. v zas. gimn. na Rakovniku pri Lj., iz 3. razr. izstopil, ker starši niso premogli preživnine. Po krajšem bivanju v Kranju je 1904 vstopil v trapist. samostan v Rajhenburgu (Brestanica), čez nekaj mesecev izstopil in se leto dni učil v galant. trgovini v Lj.; ko je zbolel, se je zdravil doma, se potem vrnil v Lj. Na priporočilo urednika LZ dr. Zbašnika in odvet. dr. Jos. Kušarja v Kranju je tu dobil brezplačna mesto praktikanta pri sodniji, bil pisar pri notarju Šlambergerju, nato pisarn. oficiant pri sodišču 1910–8. L. 1918 ga je H. Nučič (SBL II, 209–10) sprejel v lj. gled., kjer je S. tudi 1921–2 urejeval GLLj. (št. 20–35), vmes je nastopal 1920–2 v mrb gled. v manjših, postran. vlogah. V l. 1922–5 je služboval v Kranju pri podjetju Kokra, vmes 1924 opravil izpit za 8 razr osn. šole ter se 1925 preselil za stalno v Lj. Preživljal se je s časnikarstvom in literaturo, pisal reportažna poročila, pesmi, prozo v dnevnike (J, S, SN), mesečnike (DS, LZ, M) ter v časopise in priložn. publikacije (A, D, DP, G, Galeb, Gr, Klasje, Naš val, Novi rod, NR, Odmevi, Pionir, Pionir. list, Pod lipo, Razori, Ribič, Rodna gruda, SČ, Sokolič, TT, V, VP, Zk, Žena in dom, ŽiS, ŽS idr.); sodeloval pri mladin. oddajah RTV. – Težišče S-evega lit. dela je v poeziji, predvsem v mladinski.

Pisal je pod vplivom moderne in dosegel zlasti v pesmih (mnogo uglasbenih v Grlici) in prozi za mladino osebnostno značilno noto. Manj značilni so njegovi spisi za odrasle. V knjižni izdaji so izšle zbirke: Za solncem (1916); Zvoki in žarki (1937), knjigi za odrasle. Mladinske pesmi: Dedek Jež (1928); Mi pa hlebčke pečemo (1961). Proza za odrasle: Satire (1939), ilustr. H. Smrekar. Mladinska proza: Boj in zmaga (1928); Harmonikar Binček (1936); Beli slon (1937); Sv. Miklavž (1937); Rak veseljak (1938); Modra golobica (1939); Uganke (1940); Zlati šotori (1940); Riba feronika (1943); Miška (1944); Lokvanj (1944); Slike (1945); Čenčara (1945); Pravljice (1946). – Prevedel je iz ruščine Kuprin, Osvajalci sonca (1940). Več svojih knjig je izdal v samozaložbi. – Prim.: Suvremeni pisci Jsle 331 (s sliko); Vladimir Bartol, PDk 1957, št. 186; Delo 1970, št. 303; VMrb 1970, št. 263 (s sliko). – Slika: M. Maleš, Gr 1925, 89. B. B.

Borko, Božidar: Strniša, Gustav (1887–1970). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi623439/#slovenski-biografski-leksikon (20. avgust 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 11. zv. Stelè - Švikaršič. Alfonz Gspan et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1971.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine