Slovenski biografski leksikon

Stojićević Aleksander, jezikoslovec, r. 15. marca 1879 v Vladimircih (tamnavski okraj) okrajn. pisarju Glišu in Milki r. Lekić, u. 18. maja 1952 v Lj. Obiskoval je osn. šolo 1885–9 v Šabcu, gimn. 1889–97 (mat. 1897) v Bgdu, tu študiral slavistiko 1897–901. Učil je na gimn. v Bgdu 1901–2, Vranju 1902–5, Pirotu 1905–7, Zaječaru 1907–8. Z drž. štipendijo je nadaljeval študij od 1908 v Leipzigu (germanist Edv. Sievers, komparativist Karl Brugmann, slavist Aug. Leskien, indoevropeist Hermann Hirt, psiholog Wilh. Wundt); tu je 1914 predložil disertacijo, a bil kot državljan sovražne države zaprt, praktično opravljanje doktorata v Nem. onemogočeno. Po posredovanju amer. konzula so S-a čez poldrugi mesec izpustili, 13. marca 1915 je doktoriral v Fribourgu (Švica). Vrnil se je čez Italijo, Grčijo domov, bil od maja 1915 do okt. 1920 (formalno) prof. v Skopju (jeseni 1915 čez Albanijo evakuiran v Franc., tu po nalogu srb. vlade poučeval v begun. središčih: Gap, Nica, Beaulieu), od jeseni 1920–1 na gimn. v Bgdu. Na predlog A. Belića ga je febr. 1921 lj. filoz. fak. izvolila za izr., jul. 1925 za red. prof. (srbohrv. jezik, hrv. in srb. književnost). L. 1928–9 je bil tu dekan, 1929–30 prodekan. Drugo svet. vojno je preživel v Lj., do slovenstva bil vedno korekten.

V začetku znanstv. delovanja se je S. dotaknil tudi slov. jezika: Die slovenischen und serbokroatischen Wörter sənjèm-səmənj, semȅnj-somȍnj-samanj (disert. AslPh 1913); v Sji je še objavil: Značenje aorista i imperfekta u srpskohrvat. jeziku (RSAZU 1951, 174 str.), najpomembnejše, najgloblje, fundamentalno delo hrvatskosrb. sintakse. — Ostale razprave: Zamena za ê u Dinka Ranjine (Zbornik filol. i lingvističkih studija Aleksandru Beliću … Bgd 1921, 196–219), določa vlogo in pomen ikavskih elementov v dubrovn. knjiž. jeziku 16. st.; Leskien o Daničiću (Daničićev zbornik, Srp. kralj. akad., pos. izd. knj. LV, 1925) ugotavlja obseg, tematiko, rezultat Daničićevega znanstv. dela; O pisanju složenica u srpskohrvat. knjiž. jeziku (Glasnik Jsl prof. društva, 1935, marec); literarnozgod. članki (JF 1913; Zbornik u čast M. Rešetara, Dubrovnik 1931); recenzije: mdr. JF 1921, 136–47; Prosv. glasnik, Bgd 1923, 670–81. Izdal je Serbokroatisches Lesebuch. Akzentuierte Texte mit vollständigem Wörterverzeichnis, von K. H. Meyer und A. Stojičević. Göttingen 1927 po načelih Daničića in V. Karadžića znanstveno fundirane primere klas. štokav. akcentuacije. — Prim.: arhiv rektorata univ. v Lj.; NE IV, 499; Štampar Emil, LDk 1952, št. 118. Jrč.

Jurančič, Janko: Stojićević, Aleksander (1879–1952). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi615122/#slovenski-biografski-leksikon (5. december 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 11. zv. Stelè - Švikaršič. Alfonz Gspan et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1971.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine