Slovenski biografski leksikon

Steska Viktor, umetnostni zgodovinar, zgodovinar, leposlovec, polbrat Henrika (gl. čl.), v Lj. r. 1. jan. 1868 davčn. inšpektorju Janezu ter Ivani r. Feichter in u. 1. jan. 1946. Obiskoval je osn. šolo (1.–2. razr.) v Lj. in (3.–4. razr.) v Šmartnem pri Litiji, v Lj. pa gimn. (1879–87; mat. 1887) in bogosl. (ord. 1891). Bil je kaplan v Kočevju do 1896, v Lj. pri sv. Jakobu do okt. 1898, v škofij. pisarni tajnik 1899–906, ravnatelj 1906–18, referent za bogočastje pri pokraj. vladi za Sjo 1918–26. Po upok. 1926 je vodil škofij. računovodstvo.

Že kot alojzijeviščnik se je S. zanimal za leposlovje: od 1884 je sodeloval pri Domačih vajah, potem v V. Objavil je v DS (1889, 1891; podp. V. S.) nekaj pesmi, dolg potopis V Lourdes (1899), obravnaval slovnično vprašanje (1888; V. S.), etimologijo (1915; V. S.). Napisal je romantično zgodbo Erazem Predjamski. Igra v 5 dej. Lj. 1920 (Zbirka ljud. iger 1. zv.), za lit. zgod. pa obdelal Prvo slov. dramat. igro (DS 1920) in Jezuitske šol. drame v Lj. (M 1935, 29–30, 70–1, 110–1, 147–8, 191–2, 269–71).

S področja arheologije in zgodovine je napisal: Prazgod. izkopanine po Slov. (DS 1891, 213–6, 271–2); Stare cerkv. posode na Kranj. (IMK 1906, 1–30); Doneski k zgod. kočevske fare (ZZ 1895, št. 30 sl.); Kočevje (DS 1896, 116, 182, 210, 243, 278); Beležke o nekaterih cerkvah v kočev. dekanatu (IMK 1897, 77); Dolničarjeva lj. kronika 1660–718 (ib. 1901, 18–32, 69–98, 141–86); Aquileja (DS 1903, 509–10); Usoda cerkva na Kranj. v jožef. dobi (Carn. 1911, 147–56; sep. Lj. 1911). – Proučeval je tudi glasb. zgod.: Academia Philo-Harmonicorum v Lj. ob 200-letnici (DS 1902, 234–7); Oratorij v Lj. pred 200 leti (CG 1912, 25–7); Naše cerkovne nar. pesmi l. 1819 (ib. 1928, 81–2); Drobtine iz naše glasb. prošlosti (ib., 83); Glasb. inventar stol. kora v Lj. pod Greg. Riharjem (ib., 113–9); Fr. Schubert in Lj. (ib., 177); Iz slov. glasb. prošlosti. Javna glasb. šola v Lj. (ib. 1929, 22); Naši glasbeniki v lj. jezuit. dramah (ib. 1935, 108–9); Stare rim. orgle (ib., 175–6); Važna poprava stol. orgel v Lj. (ib. 1936, 49–51); Organisti občin. tajniki (Manjša poročila; ib. 1937, 22–3); Drobtine iz slov. glasb. zgod. (ib. 1940, 50–1); Organisti pri lj. stolnici (ib., 168–72); Glasba pri lj. jezuitih 1597–686 (ib., 173); Ocena slov. cerkv. pesmi pred 90 leti (ib. 1941, 96); Ljud. petje (ib., 116); Kakšno je bilo slov. cerkv. petje pred 100 leti? (ib. 1943, 4–7); Preziranje slov. cerkv. pesmi v slovstvu (ib., 21–2); Cerkv. in nar. pesmi (ib., 77).

Glavno S-ovo zanimanje je veljalo dom. upodabljajoči umetnosti; vanjo sta ga uvedla Jožef Smrekar (SBL III, 399) in J. Flis (ib. I, 182), za slov. cerkv. spomenike pa se je navdušil kot dolgoletni škofov spremljevalec na vizitacijah. Sad temeljitega študija je pomembna knjiga Slov. umetnost. I. d. Slikarstvo. 1927. MK 16, z 72 posnetki (malo spopolnjen ponat. iz M 1923–6; ocene: St. Vurnik, GMS 1926–7, 63; isti, DS 1927, 251–2; F. Mesesnel, LZ 1927, 756–7; Fr. Stelè, Č 1928–9, 236–9; Fr. Kovačič, ČZN 1928, 160–3); pobudila jo je velika zgod. razstava slov. slikarstva 1922 v novih prostorih TSŠ. Kot knjižica je izšel Sprehod po Lj. Kažipot našim šolarjem-izletnikom. Lj. 1928; v knjigi Podkrajšek, Slov. čit. za drž. obrtne šole. Lj. 1935 pa je S. objavil Pregled stavbarstva, kiparstva in slikarstva. – Vrsta razprav obravnava mdr. umetnike, slike, stavbe, umetnine: Lj. baročni kiparji (ZUZ 1925, 1–24, 81–98); Naši stavbarji minule dobe (ib. 1923, 1–9); Štukatorji škofov. gradu v Gornj. gradu (IMK 1903, 105); Breckerfeldova galerija slik v Starem gradu pri Nov. mestu (ZUZ 1938, 70–8); Roman. cerkve na Slov. (ib. 1939–40, 85–9); Cerkev sv. Primoža nad Kamnikom (Carn. 1916, 1–29; sep. Lj. 1916); Ob tristoletnici šentjakobske cerkve v Lj. (S 1915; sep. Lj. 1915); Codellijeva kapelica v Turnu pri Lj. (ZUZ 1923, 24–32); Freske v Grobljah (ib. 1922, 9–21); Freske na Skaručini (DS 1912, 248–54); Lj. škofij. dvorec (ZUZ 1926, 25–41); Škofij. grad Goričane (ib. 1942, 67–85); Licej. poslopje v Lj. (DS 1903, 58–9); Zgb stolnica in naši umetniki (IMK 1909, 58–60); Slov. umetnine v zgb Diecezan. muzeju (ZUZ 1943, 51–7).

Na arhiv. gradivu slone S-ove biografije: slikar Anton Ažbe (M 1926, 457); pisatelj Josip Benkovič (DS 1901, 753); pesnik Janez Bilc (ib. 1907, 251); ornamentik Ivan Borovsky (M 1926, 459); slikar, rezbar Henrik Dejak (Carn. 1917, 251–3; sep. Lj. 1917); skladatelj Luka Dolinar (CG 1931, 107); dekan Anton Dolničar (DS 1901, 65); zgodovinar Janez Gregor Dolničar (ib., 517, 581); Dve Elizabeti (M 1931, 391–2, 432–4); zdravnik Marko Grbec (DS 1913, 177); slikar Ludovik Grilc (M 1926, 457); slikar Andrej Herrlein (Carn. 1910, 185–92; sep. Lj. 1910); Bratje Anton, Lovro, in Valentin Janša (M 1925, 106–8); slikar Anton Jebačin (ib. 1926, 458); slikar Anton Karinger (ib., 138); slikar Franc Kavčič (ib. 1925, 224); slikar Matija Koželj (Carn. 1919, 1–12; tudi separat); slikar Janez Martin Kremser-Schmidt (DS 1898, 513); skladatelj Anton Kunšič (CG 1928, 177); slikar Frančišek Kurz pl. Goldenstein (M 1926, 136); slikar Pavel Künl (ib., 97); Lambergi (Carn. 1915, 81–9; sep. 1915; ocena: Dr. Š[lebinge]r, LZ 1916, 45); slikar Matej Langus (DS 1904, 394); slikar Leopold Layer in njegova šola (Carn. 1914, 1–35; Dr. J[anko] Š[lebinger], LZ 1914, 389 »odlična monografija«); slikar Valentin Metzinger (ZUZ 1930, 1), ki mu je ugotovil r. kraj v Lotaringiji; slikar Simon Ogrin (M 1926, 420); skladatelj Mihael Omerza (CG 1932, 17); slikar Marko Pernhart (M 1926, 177); slikar Adolf Pirsch (ib. 1934, 350); slikar Janez Potočnik (ZUZ 1924, 74); slikar Julij Quaglio (DS 1903, 486); kipar Ivan Rendić (M 1940, 353); kipar Francesco Robba (DS 1902, 676; ZUZ 1935, 70); slikar Aleksander Roblek (M 1926, 458); zgodovinar Janez Ludovik Schönleben (DS 1918, 235); geograf Franc Anton Steinberg (ib. 1915, 261); slikar Mihael Stroj (M 1926, 57); slikar Jurij Šubic (ib., 417); slikar Janez Šubic (ib., 342, 383); slikar Miroslav Tomc (ib., 341); slikar Josip Tominc (ib., 23); slikar Jan. Wolf (DS 1910, 427; pomnož. ponat. Lj. 1910; ocena: S., LZ 1911, 161–2 … »po zanimivi vsebini … [spada] med naše najlepše monografije«); slikar Edvard vitez Wolff (M 1926, 459); baron Žiga Zois (DS 1919, 277).

S. je pisal tudi knjižne ocene, poročila o umetn. razstavah, izpisal vrsto dragocenih podatkov iz matrik in cerkv. računov, pojasnil marsikatero podrobno vprašanje. Sodeloval je pri vseh važnejših slov. glasilih: Carn., CG (1912–42), Č, ČZN, Dm, DS (od ustanovitve), GMS, IMK, Izvest. društva za kršč. umetnost, Kron, M, Kat. obzornik, S, SBL, ZUZ (stalen sodelavec; umetnostnozgod. bibliografijo gl. R. Ložar, ZUZ 1936–7, 35–9). – S., »slov. Vasari« (Stelè), je mnogo predaval, vodil ekskurzije; bil je med ustanovitelji in vodilnimi člani, tudi tajnik Društva za kršč. umetnost v Lj. (ust. 1894), podpredsed., blagajnik in do smrti odbornik Umetnostnozgod. društva (ust. 1921), od 1934 pa čast. predsed.; pripomogel je k Zgod. razstavi slov. slikarstva (1922), bil sodelavec NarG v njenem 1. desetletju, organizator in popularizator umetnosti; s svojim delom zavzema vidno mesto v slov. umetn. zgod. – Del njegove zapuščine (umetnostnozgod.) je v arhivu SBL, pretežni pa v ŠkALj. – Prim.: NE IV, 485; Spomin. knjiga 1888–938, 144; R. Ložar, ZUZ 1936–7, 35–7, 37–9 (bibliograf.); J 1938, št. 1 (s sliko); S 1941, št. 174, 175 a (s sliko); F. Stelè, KMD 1948, 161–2; isti, ZUZ 1951, 197–9. Jtk.

Juteršek, Mirko: Steska, Viktor (1868–1946). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi612584/#slovenski-biografski-leksikon (12. december 2018). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 11. zv. Stelè - Švikaršič. Alfonz Gspan et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1971.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine