Slovenski biografski leksikon

Stepišnik Lovro, narodni buditelj, r. 28. jul. 1834 v Arclinu (Vojnik pri Celju) kmetu Gašperju in Neži r. Potpečan, u. 16. febr. 1912 v Slov. Bistrici. Osn. šole ni obiskoval; zanimanje za slovenščino so mu zbudili venčeslski župnik K. Križ, »mladostni prijatelj M. St.« in izobraženi, nekdaj študirajoči kmet Miha Rušnik (»Zafošnik«) ob Ložnici pri Slov. Bistrici. Učne knjige so mu bile: Bleiweisova Velika pratika, N, Blaže in Nežica, Drobt. (ponje in na vsakoletni razgovor glede omike slov. naroda je S. hodil k Slomšku), pozneje še B, Juri s pušo, KMD, LMS, Petelinček, SG, SGp, ZD, Zora. Privajal se je mlinarskemu delu v »Broškem mlinu« pod Ptujsko goro, ki so ga kupili starši, po očetovi smrti pa je podedoval »Zidarski mlin« na Zg. Loznici pri Slov. Bistrici. L. 1870 se je preselil v Slov. Bistrico, se posvečal kmetovanju, a po 1900 zaradi neuspele gradnje in bolezni zašel v pomanjkanje.

S. je 3. avg. 1863 ob tisočletnici Cirila in Metoda v Mrbu spoznal dr. J. Vošnjaka (od 1861 v Slov. Bistrici) in postal razširjevalec njegovega nar. koncepta na kmetih. L. 1866 je bil S. v Celju na posvetovanju glede ustanovitve poljud. slov. tednika za Štaj. ter tako postal (poleg D. Čolnika, SBL I, 95) »oče SGp-ja«. Osnoval je z Vošnjakom 1867 po jasno določenem namenu (SGp 1867, št. 31) in smiselno sestavljenih pravilih zgledno Bralno društvo pod Pohorjem (s S-ovo preselitvijo 1870 zamrlo), knjige pa posojal v pohorske vasi po možu z zvrhanim košem; agitiral pri deželnozbor. volitvah za slov. kandidata dr. Fr. Dominkuša (SBL I, 144) in Vošnjaka. Konec 1868 se je že odmikal javnemu življenju, deloma zaradi nestrpnosti dr. J. Šuca (gl. čl.), ki je tudi ustanavljal kat.- polit. društva kot nar. obrambo. L. 1869 se je S. na Vošnjakovo pobudo udeležil vižmarskega tabora ter v lj. Čitalnici spoznal dr. J. Bleiweisa in dr. Zarnika; podpisal je protest zoper izvolitev K. Seidla za štaj. deželnozbor. poslanca in vabilo za nar. zborovanje štaj. rodoljubov v »hrastovem gozdiču« pri Celju, da zmanjšajo obisk na nem. shodih. Od 1870 se je le redko oglašal: razočaral ga je 19. jun. 1870 napad nemškut. Sternbergerjevih kovačev in slovenjebistr. Nemcev na slov. poslan. kandidata dr. J. Serneca (SBL III, 293) in dr. Fr. Radeja pri Zafošniku v Novi vasi blizu Slov. Bistrice; bridko je bilo spoznanje, da sta v slovenjebistriški okolici kljub vsej nar. agitaciji ob volitvah še vedno zmagovala K. Seidl in F. Brandstetter. L. 1876 je S. še podpisal v mrb Čitalnici volilni oklic za dr. Radeja.

Od 1850 je S. zasebno popisoval vreme, letino, zbiral ljud. vremen. pregovore, zapisoval pohorske ljud. pripovedke, uganke. Objavil je: Pohorske pripovedke (N 1864, 227–8), Ptiči z govornim petjem (SG 1866, 378); Oče svojega sinčeka proda (B 1869, 115). Na Vošnjakovo prigovarjanje je popisal ženitov. običaje v slovenjebistr. okolici (SGp 1883, št. 2–3). Izdal je (po Lav. Gregoreca, SBL I, 257–8 površni korekturi glede oblike in naslova) Ženitne ali svatbine navade in napitnice z godčevskim katekizmom iz slovenbistriške okolice na Štajerskem. Mrb 1884, 1885², 1888³ (dopolni Simoniča 493!). Godčevski katekizem se ne zgleduje po nem. Hochzeitsbitterjih, marveč po Ripšlu (SBL III, 106–7), J. Karbi in ljud. blagu vzh. Štaj.; 4. natis (SGp 1889, št. 4) ni uspel, ker sta odpovedala Drag. Hribar (SBL I, 352 —3) in mrb Cirilova tiskarna zaradi podobne publikacije Drag. Bastiančiča (Simonič 197). Neobj. je ostalo: Glagola, zbirka tujih pesmi za razl. dobe človeškega življenja (MD 1887 zavrnila); Zlati venec, zbrano ljud. blago; Ahasver, pripovedka (v Slov. Bistrici 1908 zapisana varianta z zgod.-aitiološkimi prvinami ljud. proze). Razočaral je S-a tudi Fr. Levstik, ker ni hotel v Pavlihi priobčiti njegovih šaljivih zgodb.

Kot dopisnik SGp-ja, katerega programu glede dela za narod je S. ostal zvest do smrti, je pisal: o slov. pouku za kmetijstvo na ljud. šolah (SGp 1867, št. 6); o pravilni hrambi žitaric (št. 8); o skrbi za prosvetljene nar. župane (št. 26); o Bralnem društvu (št. 31, 33); o kmetovem napredku (1868, št. 19); o enakopravnosti slovenščine v javnem življenju, slov. pouku na mrb kmetij. šoli (št. 76). Pozneje se je oglasil le še izjemno: za Vošnjakov god (1889, št. 13); o skrbi za starine (1890, pril. št. 10). — Do lastne produktivnosti se S. ni povzpel, kot bukovnik je le reproduciral. — Slovstveno je S-a upodobil Vošnjak v Pobratimih. Lj. 1889 (oseba Urha Dolinška). — Prim.: r. matice Vojnik; S-ova zapuščina, S-ova pisma dr. Fr. Kovačiču (vse v Pokrajin. arhivu, Mrb); S-ovo pismo Fr. Levstiku (NUK, Ms 491); zapuščina Fr. Kotnika (Študij. knjižn., Ravne); zapisnik Bralnega društva (Študij. knjižn., Mrb, Ms 26); Pajkovo gradivo; Vošnjak I, kazalo; Jož. Pajek, Črtice iz duševn. žitka štaj. Slovencev. 1884, 265; SGp 1912, št. 9; SIT 1912, št. 13 (s sliko); F. Kotnik, Narodopisje Slov. II, 99 (r. letnica napačna), 100, 158; Bibliografija rasprava, članaka … I/2, Zgb 1957, 389 (popravi Lovro v Jakob!). Vrk.

Vrbnjak, Viktor: Stepišnik, Lovro (1834–1912). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi609878/#slovenski-biografski-leksikon (24. avgust 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 11. zv. Stelè - Švikaršič. Alfonz Gspan et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1971.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine