Starè, Josip (1847–1922)

Starè Josip, javni delavec in gledališki organizator, r. 8. febr. 1847 v Mengšu premožnemu posestniku Mihaelu (gl. čl.) in Mariji r. Jelovšek z Vrhnike, u. 31. jul. 1922 v Lj., pok. v družin. grobnici v Mengšu. S. je v Lj. obiskoval 1859–67 gimn. in bil Levčev (SBL I, 640 sl.) in Šukljetov sošolec; po pravnih študijah in doktoratu na Dunaju je stopil v službo pri finan. prokuraturi v Lj. in dosegel stopnjo tajnika. Ostal je neoženjen. — Izredno vnet za nar. in družbene ustanove je deloval v številnih odborih, kjer je največkrat opravljal finan. posle: blagajnik SM, društva Nar. dom, odbora za Prešernov spomenik, dij. in ljud. kuhinje; knjižničar in zbiratelj dež. muzeja itd. Nad 20 let je bil S. član lj. občin. sveta, 1885–905 njegov finan., šol. in stavbni poročevalec. Posebna njegova delavnost se je izkazala po potresu 1895; v priznanje je 16. jun. 1905 dobil čast lj. meščana. Največ zaslug si je pridobil kot požrtvovalen ljubitelj slov. gledališča; 1874–906 je bil odbornik, večinama blagajnik, 1885–6 tudi predsed. Dram. društva, več let (1878–90) tudi režiser. V času največjih težav in nar. nasprotij se je trudil za slov. predstave, pridobival diletante, skrbel za umetniško vzgojo nadarjenih igralcev (Borštnik, SBL I, 54; Borštnikova, ib., 55; Danilo, ib., 75; Danilova, ib., A. Verovšek) ter pripravljal pogoje za uspešen razvoj drame in opere. Ko je 1887 pogorelo staro dež. gledališče, je do 1892 prenesel predstave v čitalnico in tako ohranil zanimanje za dram. umetnost ter pospeševal njeno rast. — S. je bil poosebljeno slov. gledališče v prvi razvojni dobi, v eni osebi umetniški vodja, lektor, blagajnik in garderober. — Prim.: SDL II, 137–8; Trstenjak 165; LZ 1893, 441; S 1905, št. 130; SN 1905, št. 130; 1922, št. 173; J 1922, št. 179. Kr.