Slovenski biografski leksikon

Starc Janez, kor. prosv. in polit. delavec, zadnji (poleg dr. Fr. Petka) dež. poslanec kor. Slovencev, r. 11. nov. 1885 v Mokrijah »pri Mohorju«, u. 2. maja 1953 v Št. Lenartu pri Sedmih studencih. Po osn. šoli v Dobrli vesi je v Clcu obiskoval 1899–907 (mat. 1907) gimn., nato študiral bogosl., hkrati upravljal knjižnico akademije slov. bogoslovcev, kot četrtoletnik akademiji predsedoval. Bil je kaplan v Borovljah 1911–3, provizor v Slov. Pliberku julij 1913–9, župnik na Rudi 1919–21, od 1921 v Hodišah, hkrati poslanec dež. zbora 1927–34. Iz Hodiš so ga 13. marca 1938 izgnali nacisti, ordinariat ga po odvzemu župnije premestil v Št. Lenart pri Sedmih studencih, po ponovnem protestu nacistov pa namestil kot kaplana v Rožeku. Po kratkem spet pregnan, se je S. zatekel v samostan v okol. Gloggnitza ob juž. žel., se iz domotožja vrnil na Kor. (k dr. Jošku Tischlerju, Beljak), za nekaj ur obiskal Hodiše. Še isti dan ovaden in aretiran v Clcu, je moral »za vse čase« izgnan iz Kor., jo v 48 urah 26. jun. 1938 zapustiti. Bil je do 1. nov. 1938 na Dunaju, odtlej do 20. jun. 1939 provizor v Wartensteinu (Gradiščanska), na lastno prošnjo prov. Župnik v Ollerndorfu (juž. Gradiščanska) 20. jun. 1939–1. jan. 1941. Zaradi predobrih odnosov z župljani je moral S. na dolgotrajna zasliševanja gestapa (zveza s Kor., z dr. Tischlerjem) v Gradec, nato bil 6. jan. 1941 izgnan s prepovedjo bivati v »Gau Steiermark«. Preselil se je v hrv. župnijo Vorištan (Hornstein) blizu Železnega, tu po napadu Nem. na Jslo aretiran, do maja 1941 zaprt na Dunaju, izgnan v Wimpassing ob Lajti (gornja Gradiščanska) ter tu 30. sept. 1941–1. nov. 1945 doživel strahote neposr. bojišča. Odhod na Kor. prek Mrba poleti 1945 so preprečile angl. okup. oblasti; od 1. nov. 1945 do smrti je bil S. spet župnik v Št. Lenartu pri Sedmih Studencih.

Že kot dijak, še bolj v bogosl. se je S. zanimal za nar., soc. in gospodar. vprašanja, o njih predaval tu in na tečajih, vsakoletnih. dij. sestankih kor. dijakov, režiral v prosv. društvih. Pri plebiscitu se je aktivno zavzemal za priključitev slov. Kor. Jsli, med obema vojnama požrtvovalno delal kot odbornik Slov. prosv. zveze ter Polit. in gospodar. društva za Slov. na Kor. Kot tajnik le-tega. 1927 izvoljen na listi Kor. slov. stranke v dež. zbor, se je tu 1927–8 udeleževal pogajanj o podelitvi kult. avtonomije kor. Slovencem (o tem sproti poročal v AgTb); 1931 ga presenetil z lastnimi dognanji o nar. stanju Korošcev na podlagi poučevanja verouka na ljud. šolah. Kot zastopnik kor. Slov. se je udeleževal številnih kongresov evrop. manjšin. Njegovi zanimivi, globoki govori v kor. dež. zboru so deloma ohranjeni v nem. stenogramu. — V okviru OF za priključitev slov. Kor. Jsli se je S. pridružil s posebno izjavo in pozivom 25. febr. 1947 (Izjava, ozir. poziv poslanca bivše polit. stranke kor. Slov. Ivana S-a, dr. Petka Franca in Janka Ogrisa v zbirki Dokumenti in obtožbe, Pressedienst OF za slov. Kor., Clc, letn. II, št. 11, 24. marca 1947, str. 4 v nem.; kot letak v slov. v arhivu Inšt. za nar. vprašanja), navajajoč številne diskriminacije kor. Slov.; 1948 je z dr. J. Tischlerjem hotel depolitizirati Slov. prosv. zvezo ter vzpostaviti konserv. vodstvo; 1948 je bil S. izvoljen za odbornika obnovljene clške MD, kar je ostal do smrti. Dne 28. jun. 1949 izvoljen za podpredsed. Nar. sveta (nasproten OF) za kor. Slov., je »kot nepristojen za tako sodelovanje« odklonil stik z Napredno demokratično fronto, da bi kor. Slov. na volitvah enotno nastopali.

V Hodišah (in Št. Lenartu) je sam obdeloval vzorno kmetijo, posredoval gospodar. nasvete; zgradil prosv. dom in kljub oviram, ki jih je povzročalo clško okraj. glavarstvo (korespondenca ohranjena), s pritožbo na Dunaju zmagal z enojezičnimi slov. napisi; bil je dolga leta tajnik tamkajšnje slov. posojilnice, v Št. Lenartu pa jo obnovil. V Wimpassingu se je bavil s sadjerejo, z rejo kokoši in kuncev.

Napisal je: več člankov o življ. razmerah kor. Slov. v razne manjšinske liste in revije, zlasti v Kulturwehr (Berlin, mesečnik v Nem. živečih Poljakov); Spomini dež. poslanca Iv. S-a (rkp. v arhivu Inštituta za nar. vprašanja v Lj.); brošura o kokošjereji (rkp.). — Prim.: fasc. SO-12 (Inštitut za narodnostna vprašanja); Tone Zorn, Polit. orientacija kor. Slovencev in boj za meje 1949 (tipkopis); Kor. S 1938, št. 39; Dokumenti in obtožbe, Pressedienst OF za slov. Kor., Clc 1947, št. 11 (nem.) in letak (arhiv Inšt. za nar. vprašanja); Slov. vestnik, Clc 1949, št. 66; Ljud. glas, glasilo demokrat. Slov. na Kor., Clc 1953, št. 9; Kat. glas, glasilo kat. Slov. na Primorskem, Gor. 1953, št. 19; Naš Tajednik, glasilo gradišč. Hrvatov, Železno 1953, št. 20; Naš tednik-Kronika 1953, Clc 1953, št. 19, 20 (s sliko), 21; 1954, št. 17–26; Slov. vestnik Clc 1953, št. 25; KMD Clc 1954, 78–80 (s sliko). Flr.

Felaher, Julij: Starc, Janez (1885–1953). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi603569/#slovenski-biografski-leksikon (22. avgust 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 10. zv. Schmidl - Steklasa. Alfonz Gspan et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1967.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine