Slovenski biografski leksikon

Sorgo Maks, pesnik, r. 9. okt. 1918 rus. ujetniku iz 1. svet. vojne in dekli Uršuli S. v Šmarjeti v Rožu, pogrešan v Franciji od 13. avg. 1944. Z nezak. materjo, služečo v raznih krajih, je S. prišel v Šmarjeto, Humče, Kožentavro, Trnje pri Kapli ob Dravi, Rute na Žingarci. Tu se je mati 1922 por. s Tovornikom, delavcem pri gozd. upravi graščine Humperk. S. je od apr. 1925 obiskoval osn. šolo v Kapli ob Dravi in od 1929 tri razr. glavne šole v Borovljah; v počitnicah je pri sosedih pasel živino. Njegov učitelj, poznejši šol. nadzornik za slov., Lorenc Just, je materi svetoval, naj pošlje nadarjenega in marljivega sina v gimn. Ker ni zmogla stroškov, je S-v osnovnošol. katehet Štefan Singer (gl. čl.) poskrbel, da je bil S. sprejet v clški dij. dom Vincentinum in obiskoval 1932–3 tretji razr. realke; nato ga je spravil v Marjanišče in klas. gimn. (odl. mat. 1938) ter ga podpiral še med študijem (slavistika, anglistika, slovan. jeziki – zlasti ruščina, italij., nem.) v Gradcu in na Dunaju do vpoklica v nem. vojsko 1941. S. se je moral zaradi slov. zavednosti in korespondence zagovarjati pred vojnim sodiščem. Bil je na vzh. (Rusija) in zah. (Francija) fronti: zadnjič se je oglasil materi 13. avg. 1944 iz Hyères les Palmières.

S. je kot višješolec začel 1937 pesnikovati v Zvezdi, mesečnem glasilu slov. dij. družine v clškem Marjanišču in se izpopolnjeval z branjem slov. klasikov. Objavljene so: Naše narodno drevo (Svoboda, Clc 1951, št. 5–6); 10 pesmi iz dobe 1938–40 (Vera in dom, Clc 1957, 1. sept.), med njimi Dvojni jubilej, datirana z 31. jan. 1941, ob štiriletnici. njegovega pesnikovanja. Poezije, lasten izbor 105 pesmi iz let 1937–41, so ohranjene v rkp. (v lasti matere in M. J. na Polani pri Bistrici v Rožu); lirika, kjer prevladujejo ljubezenski, domoljubni, deloma socialni motivi. Iz prve dobe je več nem. in 1 latinska pesem. — Ohranila se je tudi 1. kitica pesmi Bratje, naprej: spesnil jo je že kot vojak, peli pa so jo Slovenci v Rožu po melodiji, nastali v prijateljskem krogu (Vera in dom, Clc 1957, št. 1). — Roman Pri Orehovih in začetek žaloigre iz plebiscitne dobe sta pri hišni preiskavi izginila. — Tudi fizičnemu delu predani S. (očim se mu je 1934 pri drvarjenju ponesrečil) je bil odličen pevec in je svoje pesmi spremljal na tamburici. Zlasti od 1937, ko se je mati preselila na Polano pri Bistrici, se je tu udejstvoval pri prosveti. Bil je zdrav kmečkodelav. talent: njegova razvojna pot odseva vse trpljenje in neuklonljivost kor. Slovencev. — Prim.: Tone Butej, Svoboda, Clc 1951, 86–9 (s sliko); Soča 1952, št. 256; Dr. Valentin Inzko, Vera in dom, Clc 1957, 1–2 (s sliko). Flr.

Felaher, Julij: Sorgo, Maks (1918–po 1944). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi593894/#slovenski-biografski-leksikon (23. oktober 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 10. zv. Schmidl - Steklasa. Alfonz Gspan et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1967.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine