Slovenski biografski leksikon

Sodnik Alma r. Zupanec, filozofinja, r. 23. marca 1896 v Lj. trgovcu Urbanu in Ani vdovi Branke r. Bril, tu u. 12. febr. 1965. V Lj. je obiskovala osn. šolo in 1907–15 I. drž. gimn. (mat. 1915), študirala filoz. tu in na Dunaju (prom. 1923 v Lj.). Bila je od 1922 s prekinitvami zaradi študija asistent lj. filoz. fak., se 1932 habilitirala ter tu postala priv. docent za zgod. filoz. Izpopolnjevala se je v Rimu, Milanu, Parizu, na Dunaju in v Gradcu, bila od 1946 izr. prof., od 1951 do upok. 1959 red. prof., 1952–3 dekan. — S. je pri nas prva podrobno prikazovala zgod. razvoj filoz. problemov od začetka antike do vključno Kanta z vplivom na Hegla ter v vrsti monografskih razprav obravnavala filoz. teorijo ter pomen posameznih mislecev. Na osnovi domačih (od zač. 16. st.) in tujih virov je ustvarila metodološko osnovo za sistematični prikaz zgodovine filozofije pri Slovencih bodisi po filoz. avtorjih bodisi po filoz. problematiki. Objavila je: Zgod. razvoj estetskih problemov. Lj. 1928. Publikacije ZDHV. Filoz. sekcija, št. 4, 350 str. (gl. Rajko Ložar, DS 1929, 152–3; dr. Ksenija Atanasijević, LZ 1929, 571–3); Descartes. Njegovo življenje in filozofija. SM 1939, 136 str. (gl. J. Rakovec, DS 1939, 484–6; Ant. Trstenjak, M 1939, 271). Med članki so važnejši: I. Bernik (EJ I, 485), Fr. Derganc (ib., II, 690), A. Erber (ib., III, 266–7), Filozofija pri Slovencih (ib., 338–9), Križnič (ib., V, 419); Jožef Mislej (SBL II, 127–35), Godfrid Pfeifer (ib., 332–3), Ambrož Redeskini (ib., III, 63); Iz zgod. psihologije (Fr. Veber, Očrt psihologije. Lj. 1924, 210–7); Vebrov estet. sistem v luči tradicij estetskih teorij (LZ 1926, 124–30, 198–211); Franz Vebers System d. Aesthetik (Archiv f. system. Philos. u. Soziologie. Berlin 1930, Bd. 34, H. 3–4, 229–66); O sodobnem prvenstvenem pojmovanju likovnega problema (Č 1930–1, 166–79); O filozofiji Jožefa Misleja (ib. 1933–4, 176–86); Matija Hvale (ib. 1935–6, 165–76); Ob 70-letnici Aleša Ušeničnika (ib. 1937–8, 266–86); K biografiji filozofa Misleja (GMDS 1933, 142–4); Descartes (Sdb 1937, 392–401); Osnove Masarykove filozofije (ib., 433–40); Filozof F. S. Karpe in njegov odnos do akademije operozov (ib. 1939, 506–14, 568–81); Filozof Matija Hvale (ib. 1958, 392–413); Rudjer Bošković in sodobniki (ib. 1962, 23–31); Filozof Matija Hvale (ib. 1963, 79–97, 201–11, nadalj. od 1958); Der Begriff des Wollens in d. Theorie d. Erkenntnis bei Descartes u. Spinoza (Travaux du IXe Congrès international de philosophie, Paris 1937, 141–6); Vpliv Boškovićeve prirodne filozofije v naših domačih filoz. tekstih 18. st. (AZU, Razprave I, 1943, Filoz.-filol.- hist. razr., 5–40); Iz zgod. filozofije pri Slov. (ib. II, 1944, knj. II, 39–52); Iz zgod. filozofije pri Slov. Filozof Anton Erber (Zbornik filoz. fak. 1955, 7–19); Etika Epikura (živa antika 1955, 40–58); Epikurski nauk o bogovih (ib., 283–95); K Platonovi teoriji o idejah (ib. 1956, 119–35; tudi sep. Skopje 1956, 18 str.); Rudjer Bošković i savremenici (Filozofija, Bgd 1961, 10–6); Die Einwirkung von Bošković's Naturphilosophie in einigen philos. Texten des 18. Jahrh. (Actes du symposium international R. Bošković 1961. Bgd, Zgb, Lj. 1962); Filozof Matija Hvale (Jsl udruženje za filozofiju, 1963, 97–123). – S. se je aktivno udeležila kongresov za filoz. v Pragi (1934), Parizu (1937) in Dubrovniku. – Prim.: ULj 70–1; Slov. žena. 1926, 231; M. Hrovat, J 1937, št. 191; Stanko Gogala, P 1938, 36; SN 1939, št. 257 (s sliko); Delo 1965, št. 42, 44; LDk 1965, št. 43. Gg.

Gogala, Stanko: Sodnik, Alma, akademik (1896–1965). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi591642/#slovenski-biografski-leksikon (19. februar 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 10. zv. Schmidl - Steklasa. Alfonz Gspan et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1967.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine