Slovenski biografski leksikon

Slokan Karel, rudarski strokovnjak, r. 25. nov. 1905 v Trbovljah rudar. poslovodji Filipu in Alojziji r. Kotar, živi v Lj. Obiskoval je 1911–8 osn. šolo v Trbovljah, v Lj. niž. gimn., tehn. sred. šolo (strojni odsek) do 1924 in enoletni abiturient. tečaj na Trg. akad. (1924–5). Nato je študiral 1925–30 na Tehn. visoki šoli v Pragi in na montanist. visoki šoli v Přibramu (dipl. inž. 1930). Od 1930 je služboval v premogovniku Rtanj (Srbija) kot obratni asistent, od 1935 kot obratovodja jam. in stroj. obrata, 1939 opravil v Velenju drž. izpit za poobl. inž. L. 1940 je postal tehn. direktor rudnika Seona v banoviškem bazenu (Bosna), 1942–4 delal kot poobl. inž. za rudnik Stamnico in steklarno v Paraćinu, 1944 je po nalogu NOV montanistično in geološko raziskaval Fruško goro. L. 1945 je bil referent za premog v ministr. za rudarstvo FLRJ v Bgdu, 1945–7 glavni tehn. direktor Trbovelj. premogokopne družbe v Lj., 1947–9 direktor Zasavskih premogovnikov v Trbovljah, kratek čas generalni inž. za rudarstvo FLRJ, nato za premog LRS. Sept. 1948 je postal honor. predavatelj na Tehn. fak., odd. za rudarstvo in metalurgijo v Lj., 1949 izr. prof., 1953–4 dekan fak. za rudar. in metal., 1956 pridobil doktorat tehn. znanosti, od 1957 je red. prof.

S. se je zaradi dela v Rtanju doma in v inozemstvu (Češka, Nem.) specializiral za metanske rudnike (problem jamskih požarov in eksplozij obdelal v disertaciji); v Rtanju je uvedel izvirno plinsko odkopno metodo z uporabo ogljikovega dioksida: tako je preprečeval doslej pogoste izbruhe jam. požarov in eksplozij metana.— V Seonu je geološko ugotovil večjo zalogo premoga, v Paraćinu delal poskuse v plin. generatorju z raznimi dom. premogi. — Vodil je reševalne akcije ob velikih eksplozijah plinov in premogovega prahu (požar v Rtanju 1935, v Boru 1947, v Raši 1948).

L. 1933 je v Rtanju ustanovil 3-letno rudar. industr. šolo, prvi zavod te vrste v Srbiji; 1946 v elektrarni v Trbovljah obratno vajensko šolo ter dal pobudo, da so po njegovem osn. načrtu zgradili Strojne tovarne za izdelovanje rudar. strojev, odd. za fino mehaniko, centralni rudar. kemični laboratorij in 1954 Inštitut za separacije.

Objavil je Jamski požari (Strok. rudar. biblioteka, Bgd 1950, 45 str.), strok. članke, razprave, poročila in ocene v slov. in srbohrv. publikacijah: Nemetali, Zgb (1961), Nova proizvodnja, Lj. (od 1950), Rudarsko-metalurški zbornik (od 1952), Rudarski zbornik, Lj. (1936–7), Rudarstvo, Bgd (1949, 1950), Rudarstvo i metalurgija, Bgd (1955–60), Zeleni bilten (1950–4), Glückauf, Essen (1955).

S. sodeluje v zveznih in republ. komisijah pri reševanju rudar. problemov; z rudar. industrijo glede oplemenitenja premogov, rud in nekovin. Je vodja Inštituta za rudarstvo, Inštituta za separacije pri Stroj. tovarnah v Trbovljah, predstojnik kateder za oplemenitenje mineral. surovin in za globinsko vrtanje ter dobivanje nafte; strok. sodelavec pri rudniku Aleksinac (Srbija). — Predaval je v Freibergu 1960 na kolokviju o problemih oplemenitenja najfinejših mineral. zrn Die Probleme der Wasserklärung in jugoslaw. Aufbereitungsanlagen unter besonderer Berücksichtigung d. Kohlenwäschen (obj. Freiberger Forschungsheft 1960); 1961 na kongresu za bogatenje nekovin Trockenaufbereitung von Kaolin (z doc. dr. Ocepkom); v Lj. 1961 na IX. strok. posvetovanju rudar. inž. in tehnikov o znanstv. razisk. delu v rudarstvu; v Tatranskih Lomnicah (ČSSR) 1961 na kongresu rudar. inž. in tehnikov o težkotekočin. separacijah v naši državi; v Leobnu 1962 Die Probleme d. Aufbereitung hydrophiler lignitischer Kohlen. mit quellbaren Bergen. — Udeležil se je strok. kongresov 1953 (Liège), 1954 (Essen; Goslar). — Prim.: ULj 300–2; Objave univ. 1958, št. 10, 41–3 (z dodatkom k bibliografiji). — Slika: Perniški minjor, Sofija, 1938, 391. *

Uredništvo: Slokan, Karel (1905–1987). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi584334/#slovenski-biografski-leksikon (6. julij 2020). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 10. zv. Schmidl - Steklasa. Alfonz Gspan et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1967.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine