Slovenski biografski leksikon

Skerpin (Škrpin) Žiga (Sigismund; pri krstu Jurij Friderik), teol. pisatelj in ustanovitelj lj. franč. knjižnice, r. 5. apr. 1689 v Kamniku meščanu Sigismundu Henriku in Mariji, u. 26. jan. 1755 v Lj. Boter mu je bil arhidiakon Mih. Ferri vzgojitelj Leopold Maks. Rasp (SBL III, 34–5), sorodnik (stric?) pa kamniški župnik Friderik S. Žiga je 19. okt. 1703 stopil v franč. red v Nazaretu na Štaj., nadaljeval študije z izvrstnim uspehom na franč. red. šolah, ki so tedaj tekmovale z jezuitskimi, bil 26. marca 1712 ord. ter postal lektor za filoz. in teol. Napisal je (vse v rkp.): Commentaria in Aristotelis Stagyritae octo libros Physicorum, od teh sta ohranjeni dve knjigi: a) za 1. Aristotelovo knjigo, 448 str., datirana 1714, b) za 2. Aristotelovo knjigo, 431 str., datirana na Trsatu 1718; Tractatus in 4 libros Sententiarum (Petri Lombardi), znana iz starega knjižn. kataloga, danes pogrešana (Tractatus de anima 1715? po navedbi dr. A. Sodnik). S. sam omenja še tretji spis o logiki (ugotovila dr. A. Sodnik). Ohranjen je še Itinerarium 1740 (znan kot Itinerarium Hispanicum, rkp., kar pa ni izvirni naslov). – S. se drži sholastične metode obravnavanja, kaže obsežno znanje novejših del in dialektično spretnost. S svojimi učbeniki je pridobil sloves, kakršnega je užival Anton Lazari (SBL I, 628–9). – S-ova vplivna brata Janez Andrej (1721 kanonik v Lj.) in Sigmund Konrad (1722 dobil plemstvo von Oberfeld) sta morda dala povod, da je prišel na vlado v Gradcu nepodpisani predlog, naj S-a imenujejo za »cesarskega teologa« in naj ga pooblaste, da pripravi za tisk II. del Schönlebnove (gl. čl.) knjige Carniolia antiqua et nova. Iz vladn. odloka 1729 sledi, da vicedom grof Fr. S. Thurn-Valsassina ni bil S-u naklonjen, zato tudi podpora stanov in franč. reda ni uspela. S. je 1730 sicer dobil naslov ces. tajn. svetnika, posvetil pa se je svojemu redu in bil 1732–5, 1745–8 provincial, vmes in pozneje generalni vizitator samostanov na Ogrskem, Avstrij., Bavarskem, v Benečiji in v Rimu, po tri leta pa še generalni definitor in prokurator vsega reda. – S. je pota po tujini izkoristil tudi za zbiranje in nakup knjig (med njimi vsaj 9 inkunabul) za novo hišno knjižnico v Lj., ki jo je sam zasnoval. Samostansko poslopje (Vodnikov trg) je higiensko in smiselno prezidal, 1733 dozidal novo nadstropje. Viri omenjajo, da je bil predlagan za škofa v Dunaj. Novem mestu. – Prim.: krst. matica Kamnik VI (1685–99); Priv. A Dol, fasc. 120 (podatek o plemstvu), Priv A LIII, 3, oboje v DAS; Zapisnik kapit. sej VI, 427, fasc. 259/26 (KapALj); Prot. off. episc. 1730–5 (ŠkALj); Pokornov Ordinac. zapisnik, črka Š; Kastul Weibl, Catal. dftorum Patrum k l. 1755 (franč. knjižnica); MHK 1863, 59–60; L. Stiasny, Kamnik. 1894, 62, 80, 102, 108; DS 1899, 293; A. Furlan, ČZN 1926, 35; Spominska knjiga za 700-letnico prihoda oo. Franč. v Lj. 1933, 22, 30–1; Kron 1934, 49–50 (s sliko); A. Gspan-Badalić, Inkunabule v Sji. 1957, kazalo. Mkč.

Miklavčič, Maks: Skerpin, Žiga (1689–1755). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi574839/#slovenski-biografski-leksikon (14. november 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 10. zv. Schmidl - Steklasa. Alfonz Gspan et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1967.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine