Sintič, Zvonimir (1912–1980)

Sintič Zvonimir, dram. in filmski režiser, r. 27. maja 1912 delavcu Matiji v Lj., živi tu. V Lj. je obiskoval 1918–22 osn. šolo in 1922–30 real. gimn. (mat. 1930). Že kot dijak je statiral v lj. Drami, kjer je bil zaposlen kot inspicient 1931–4. Potem je odšel v Prago, obiskoval tam dram. odd. Konservatorija, 1936 opravil zaključne izpite in kot diplom. delo režiral Novačanovo dramo Veleja. Po povratku je zaman iskal zaposlitve v Lj., Bgdu in Skopju; odšel je 1938 služit voj. rok in po vrnitvi ustanovil Gledališče mladih. Temu je bil umetniški vodja, režiser in po potrebi tudi scenograf. Z mladimi igralci je uprizoril najprej Büchnerjevega Vojčka 1939, potem Cankarjevo Lepo Vido, Leskovčeva Dva bregova itd. Novi, napredno usmerjeni eksperimentalni oder se je razvijal v poklicno gledališče, vendar je S-evo delo pretrgala vojna; vključil se je takoj v OF, delal v lj. centralni tehniki, bil tu marca 1942 aretiran in odpeljan v taborišče Gonars, po vrnitvi jul. 1943 odšel k partizanom. Tam je delal spočetka v propagandi, potem pa ustanovil Frontno gledališče VII. korpusa. Zanj je dramatiziral I. Cankarja Hlapca Jerneja in napisal reportažo Naš pohod, ki je z njo gledališče obšlo vse enote in osvobojene kraje na področju VII. korpusa. Po 1945 je bil S. najprej dodeljen lj. Radiu, od 1946 je režiser kratkih filmov pri Triglav filmu, pozneje pri Viba filmu. Z dram. režijo se je po vojni manj ukvarjal, pač pa je režiral okr. 40 kratkih filmov, večinoma po lastnih scenarijih (mdr. Partizanske bolnice v Sji; Tisk in partizani; Hej, brigade; Kam), po scenarijih drugih avtorjev (npr. M. Mahnič, Kurentovanje; L. Gostiša, Slike z loškega pogorja), med njimi nekaj lutkovnih (npr. T. Pavček—J. Menart, Vasovalec) in otroških filmov (o Jurčku v partizanih). Z njimi si je pridobil več nagrad. — Prim.: SDL II, 123; mm (M. Mahnič), GLLjD 1965–6, 244–6; Ekran 66, 544. *