Simonetti, Marija (med 1807 in 1808–1884)

Simonetti Marija, bukovnica, r. neznano kje 1807 ali 1808 učitelju, u. 21. jul. 1884 na Ljubnem ob Savinji. R. letnica zaradi med okupacijo uničenih mat. knjig ugotovljiva le po mrl. matič. prepisih (u. 77 1/2 let stara). — Po viži tobakarske pesmi Prirajžali smo fantje mi, je zložila 1835 pesem ces. Ferdinandu, 1836 ali 1837, ko je bilo posebno dobro vino, pa znano To je veselje Štajerca; le-to je poslal p. E. Zagorc Slomšku (gl. čl.) za Drobt. (1846, 200). Ok. 1879 je nastala tudi njena Pesem na čast sv. Konštanciju, Rosulje-Ljubno, za 200-letnico, odkar je p. c. M. B. na Rosuljah dobila (18. jun. 1679; Župn. kronika) njegove relikvije: v 16 štirivrstičnih, rimanih, gladko tekočih kiticah opeva mučeništvo 12-letnega Konštancija; žalostne razmere v gornj. Savinj. okraju ob kugi in nedozorelem žitu; čudovito, trajno spremembo, odkar je v oltarju p. c. od papeža Klementa X. podarjena mučenčeva glava. Jožef Hašnik (SBL I, 294–7), ki je hranil v svoji zbirki pesmi tudi S-ne, z njenim življenjem ni bil zadovoljen, imenuje jo pa »velik pesniški ženij«. — Prim.: poročilo dekana Miloša Turka, Ljubno ob Savinji, 18. marca 1966 s prepisom pesmi o sv. Konštanciju (Župn. arhiv); SBL I, 296 (Hašnik); Glonar, SNP IV, 47; Marn XXV, 31 (pripisuje pesem To je veselje … Orožnu). Kd.