Siccard, Leopold (okoli 1788–1840)

Siccard Leopold, polic. uradnik, r. ok. 1788 neznano kje, u. 20. jan. 1840 v Lj. Dne 16. avg. 1832 je bil S., dotedanji sekretar polic. ravnateljstva v Lj., imenovan za polic. ravnatelja »s činom in značajem« gubern. svetnika. Uvidevni in družabni S., ki se je ugodno razlikoval od prejšnjega začasnega vodje ravnateljstva, »sadista« (Kidrič) Kremnitzerja, je ostal na tem mestu do smrti. L. 1836 ob epidemiji kolere v Lj. je v poročilu Sedlnitzkemu grajal fatalistično zadržanje janzenist. duhovščine in preveliko popustljivost škofa Wolfa do janzenistov. L. 1837 je pošiljal ugodna poročila o polj. emigrantih Korytku (SBL I, 521–3) in Horodynskem ter skušal olajšati njuno usodo. Kljub njegovemu priporočilu, da bi smela oba napraviti izlet v Bohinj in Idrijo, da bi Korytka pomilostili in poslali v Galicijo, je Sedlnitzky prošnji odbil. Vendar je S. s svojimi priporočili, podpiran od guvernerja Schmidburga (SBL III, 223–4), dosegel, da sta smela interniranca hoditi do 6 milj daleč iz. Lj., kasneje tudi dlje, kar je koristilo Korytku pri zbiranju etnograf. gradiva. Bolj ozkosrčen je bil S. ob Korytkovi smrti: hotel je preprečiti slovesen pogrebni sprevod (dovolil ga je šele guverner Schmidburg po posredovanju Horodynskega) in ni pustil izdati osmrtnice, ki sta jo sestavila Horodynski in Prešeren. S. se je 1838 tudi izjavil proti temu, da bi Leop. Kordešu (SBL I, 515–6) dovolili izdajati polit. List. – Lj. muzeju je S. podaril lepo zbirko novcev. – Prim.: LZg 1832, št. 85; IB 1833, 31–2; dr. I. Prijatelj, IMK 1909, 8–23, 88; LZ 1910, 684; Veda 1911, 69–70; 1912, 72, 293 sl.; DS 1930, 297, 299 (s tenjo), 303; Kidrič, PA 79 (tenja), 295; isti, Prešeren II, 247, 268, 272, 285; isti, Korytkova smrt in ostalina. Lj. 1947, 8; dr. Fran Vatovec, Slov. časnik. Mrb 1961, 202. S. K.