Slovenski biografski leksikon

Sever Sava, igralka, sestra Milana (gl. čl.) r. 28. jun. 1905 na Trojanah, živi v Lj. Obiskovala je osn. šolo in gimn. (1915–8) v Novem mestu in na II. drž. (poljanski) v Lj. (1918–23; mat. 1923); študirala je nekaj semestrov na lj. univ., nato dramsko igro pri M. Skrbinšku (gl. čl.), 1930 pa en semester na Institut f. Theaterwesen v Berlinu. — Njena prva vloga je bila v E. Toller, Naskok na stroje: igro je pripravil Delavski oder v Lj., a je bila prepovedana. S. je nastopila v avantgardni skupini Obraznikov (B. Stupica, M. Skrbinšek, S. — gl. S 1931, št. 291) v Raynal, Grob neznanega junaka. V lj. Drami je začela priložnostno že v sezoni 1930–1, z red. gledal. delom pa 1931 v Skopju, nadaljevala v Osjeku in Splitu (1932–4), Mrbu (1934–5), Lj. (1935–8), Bgdu (1938–9), Zgbu (1940–1), Lj. (1941–2). L. 1942–3 je bila v zaporih zaradi sodelovanja v narodnoosvob. gibanju, 1945–7 članica SNG v Lj., 1947–52 Jsl dram. pozorišta v Bgdu in od 1952 spet v Lj. — Pot njenega igralstva je šla skozi vrsto jsl gledališč, kjer je ob življenjskih izkušnjah širila in poglabljala svojo umetnost. Prvotno je oblikovala tenkočutne, razumsko prebujene, sproščene mladostne like. Bila je Olga Nikolajevna (Andrejev, Mladoletje), Manja (Škvarkin, Tuje dete), Ljudmila (Katajev, Kvadratura kroga), Blanka (Shaw, Kako zabogatiš), Polly (Brecht, Beraška opera), Rona (Leskovec, Dva bregova), Stana (Brnčič, Med štirimi stenami), Julija (Strindberg, Gospodična Julija), sestra Angelika (Krleža, Gospoda Glembajevi), Giga (Begović, Brez tretjega). Osebni nemir in življenjski boji so S-jevo privedli do globoko doživetih in notranje razbitih, umsko in čustveno razbolelih žena; te like je dvignila do izredno kultiviranega realist. sloga. Po lastni izjavi so ji najljubše vloge: Goneril (Shakespeare, Kralj Lear), Maša (Čehov, Tri sestre), Panova (Trenjev, Ljubov Jarovaja). Sporedno ob teh vlogah stoje Jokasta (Sofoklej, Kralj Ojdip), Grudnovka (Cankar, Za narodov blagor), Ana Karenina (Tolstoj), Ranjevska (Čehov, Češnjev vrt), Edith Frank (Goodrich-Hackett, Dnevnik Ane Frank), Grofica (Anouilh, Ornifle). Moč in vrh svoje igre je izrazila zlasti v Krleževi grofici Castelli-Glembay (Gospoda Glembajevi), Lavri Lembachovi (Agonija) in Liviji Ancili (Aretej). — Prejela je več javnih priznanj in nagrad. — Prim.: SDL II, 119 (s sliko); M. Skrbinšek, J 1931, št. 294 a; F. Koblar, S 1934, št. 116; 1935, št. 231, 260; 1936, št. 221, 255; 1937, št. 44, 97; 1938, št. 9; Kron 1935, 326; V. Pavšič, LZ 1937, 286; GLLjD 1954, 143–4; M(evlja) D(ušan), GLMrb 1958, 387 (s sliko); a-r (Meta Sever), NŽ 1959, 144–5 (s slikami); Predan, GLLjD 1962–3, št. 6 (s slikami); Marina Golouh, Delo 1963, št. 28 (s sliko); št. 29; J. Vidmar, ib., št. 30; Snežna Gogala, LDk 1963, št. 27 (s sliko); V. P., ib., št. 29; S(ever) M(eta), NŽ 1963, 53; Vladimir Bartol, PDk 1963, št. 39; Žarko Petan, Tov 1963, 21–7 (s slikami); B. Pogačnik, TT 1963, št. 4 (s sliko); Delo 1965, št. 65 (s sliko); Fr. Koblar, Dvajset let slov. Drame II, 464. Kr.

Koblar, France: Sever, Sava (1905–1979). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi565284/#slovenski-biografski-leksikon (18. november 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 10. zv. Schmidl - Steklasa. Alfonz Gspan et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1967.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine