Senekovič, Alojz (1857–1931)

Senekovič Alojz, narodnoobrambni delavec Slov. goric, r. 23. jun. 1857 na Spod. Ščavnici pri Gornji Radgoni kmetu Francu, daljnemu sorodniku Andreja S-a (gl. čl.), in Ani r. Mauko, u. 28. marca 1931 na Zg. Ščavnici (Sv. Ana v Slov. goricah). Po osn. šoli v Gornji Radgoni in dveh razr. mrb gimn. (1871–3) se je posvetil kmetijstvu in za pospeševanje vinogradništva, sadjarstva in dom. živinozdravništva prejel več odlikovanj štaj. KD v Gradcu. Pod vplivom kaplana M. Jurkoviča in rodbin. zgleda je S. začel na Zg. Ščavnici 1882 tudi narodno delovati; za obletnico Metodove smrti je prižgal spominski kres, oznanjajoč na meji slovenstva, da »tukaj živi zaveden narod, kteri ve čislati svoje zaslužne može« (SGp 1883, Cerkv. pril. k št. 29). Z rodoljubnim Al. Vakajem, pisateljem in anovskim dopisnikom slov. listov, je 1899 ustanovil bralno društvo; z lenarškim odvetn. dr. Milanom Goriškom pa 1908 Kmet. posojil., da bi rešil slov. obmejnega kmeta pred nem. kapitalom in štajerčijan. regionalizmom, nevarnim zlasti, odkar je 1894 nastopil s svojo ideologijo »orehovski prerok« Fr. Wratschko. Po zgledu lj. akad. ferial. društva Prosveta je tudi slovenjegoriško društvo Bodočnost (ust. 1901) iz narodnoobrambnih razlogov 27. sept. 1908 s S-evo pomočjo osnovalo potujočo ljud. knjižnico na Zg. Ščavnici. Ob proslavi 25-letnice uspešne lenarške podružnice CMD (ust. 1888), se je S. po 6. jul. 1913 potegoval in 30. jul. 1913 dosegel ustanovitev take podružnice tudi na Zg. Ščavnici, pri Velki in okolici. Med 1. svet. vojno je skrival prepovedane knjige (npr. Masljevega Gospodina Franja), pobiral članarino za nar, organiz., upravljal posestvo preganjanega dr. M. Goriška pri Lenartu, 1918 pa dobro precenil kritično stanje nar. meje v sev. Slov. goricah ter v nov. osnoval Nar. stražo, ki je za nekatere narodnostno mešane kraje (Lokavec, Rožengrunt) postala odločilnega pomena. Kot zaupni mož si je po zedinjenju prizadeval za poslovenitev nekaterih nar. mlačnih županstev; podpiral prizadevanje mrb Zveze kult. društev, ki je 1926 začela ustanavljati potujoče ljud. knjižnice v obmejnih krajih in osnovala 12. jun. 1927 tudi na Zg. Ščavnici svojo 9. knjižnico (ustanovila in moralno podprla sta jo zavedna učitelja J. Seyfried in J. Štuhec; z večjim knjižnim darom pa anovski rojak dr. J. Šlebinger). — S. spada poleg šentilj. Ev. Vračka in benediškega Fr. Gomilška v vrsto neomajnih narodnopolit. brambovcev štaj. nar. meje pred 1. svet. vojno. — Prim.: poročilo M. Kocuvana in J. Štuheca (Pokrajin, arhiv Mrb); Vodnik po Mrbu 67; Nar. list 1908, št. 33; Prosvetno delo 1923–30. Ob petletnici Zveze kult. društev v Mrbu, 9 (Štuhečevo poročilo); MV 1927, št. 36; 1931, št. 71; D 1930, Ted. slike št. 22 (s sliko); J 1930, št. 120 (s sliko); št. 289 (s sliko); KCM 1932, 63 (s sliko). Vrk.