Slovenski biografski leksikon

Seitz (Saic, Zajc) Anton, podobar in pozlatar, r. 25. okt. 1819 v Sovodnju št. 13, u. 1871 nekje na Hrv. V r. hiši je imel svojo delavnico, kjer so mu bili pomočniki: Janez Brelih, Jožef Preben, Markuš Zajc, vsi iz Oselice; Johan Mavrič iz Bukovskega; Johan in Anton Skvarča iz Cerknega; poleg tega je S. kmetoval. Por. se je z Mino Treven in imel hčeri Marijo in Marjano. — Dela S-eve delavnice: Gorje, ž. c., veliki oltar, dva stranska oltarja (S. in pomočniki) 1854, iz lesa; kip sv. Jurija za znamenje v vasi 1854 (prvotno je stal v tronu velikega oltarja ž. c.); Male Vodenice pri Kostanjevici, p. c., veliki oltar 1864 (zadaj zapisek: gemoht Anton Seitz); Koprivnik pri Kočevju, p. c. sv. Jožefa, veliki oltar; Žalostna gora pri Preserju, p. c., popravilo baročnega velikega oltarja (zadaj na oltarju: 17. 7. 1852). — S-eva podobarstvo se giblje v okviru solidne delavniške poznobaročne tradicije in odmevov iz klasicizma: manjka baročna vzvišenost, pripovednost, barvitost je enostavna. — Prim.: matične knjige Nova Oselica; Steletovo gradivo; Steskovo gradivo. Blh.

Baloh, Vera: Seitz, Anton (1819–1871). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi558293/#slovenski-biografski-leksikon (22. september 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 10. zv. Schmidl - Steklasa. Alfonz Gspan et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1967.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine