Sedej, Maksim (1909–1974)

Sedej Maksim, slikar, r. 26. maja 1909 v Dobračevi pri Žireh mlekarju Maksu in klekljarici Magdaleni r. Erznožnik, živi v Lj. Obiskoval je osn. šolo 1915–23 v Žireh, 1923–6 TSŠ, kipar. odd. prof. Al. Repiča (SBL III, 83) v Lj., potem ostal doma ter risal po načinu Fr. Kralja (ib. I, 552–3). Od 1928, po opravljenem sprejemn. izpitu je študiral na AUU v Zgbu (prof. Becić, Tartaglia, Krizman), hkrati obiskoval fresko slikar. tečaj in dipl. 1932. Tovariši so mu bili Z. Mušič, Z. Didek, Fr. Mihelič, D. Klemenčič, Fr. Smerdu (gl. čl.), ki so z njim kasneje povezani v klubu Neodvisnih. Po končanem študiju se je S. naselil v Lj., notranje pa ostal navezan na Primorje: veliko je potoval, 1936 prvič v Ital., ki ga je navdušila, še bolj so vplivala številna potovanja v Pariz. S. se je zanimal zlasti za beneš. umet. in postal eden najboljših poznavalcev zah. umetnosti pri nas. L. 1950 je postal docent, 1963 izr. in 1965 red. prof. na AUU v Lj., od 1950 uči tudi na šoli za oblikovanje. — V svoji prvi umetn. dobi je S. naslikal nekaj slik pod vplivom Breughla in hrv. kluba Zemlja; večje delo so mapa 10 linorezov s socialno motiviko (Predmestje 1933), in lesorezi v knjigi L. Mrzel, Bog v Trbovljah. Lj. 1938. Kmalu je opustil grafiko in se bavil s slikar., zlasti barvnimi problemi; vzorniki so mu bili Degas, Renoir, zgodnji Picasso (cirkuški motivi, podobe artistov za zaveso), slikal figuralne kompozicije, največ svojo družino, deloma tihožitja in krajine. S-evi portreti so nežni, krhki, zamišljeni, prinašajo v slov. slikarstvo poudarek liričnosti upodobljencev in okolja. Uporablja predvsem pastelne barve z enim ali dvema živahnejšima tonoma, največkrat z rdečim ali zelenim. Sam imenuje svoj način slikanja »magični in barvni realizem«. Po 1945 se veliko bavi z lesorezom, z učinkom svetlobe in z njeno igro na ploskvah ter obrisih človeškega telesa, na predmetih v pristaniščih ipd. — Z uspehom se je uveljavil kot ilustrator mladin. in drugih knjig: MK št. 64, 70, 82, 89, 95; I. Minatti, S poti. Lj. 1947; B. Magajna, V deželi pravljic in sanj. Lj. 1952; Tisoč in ena noč. Ljubljana 1953 (Levstikova nagrada); B. Magajna, Racko in Lija. Lj. 1954 (Levstikova nagrada); Pastirček. Istrska prip. Lj. 1956; V. Zupan, Potovanja v tisočera mesta. Lj. 1956 (obe Levstikovo nagrado); E. Peroci, Tisočkratlepa. Lj. 1956; M. Bor, Ropotalo in ptice. Lj. 1956; T. Seliškar, Volk pogoltnik. Lj. 1961; O. Župančič, Duma. DZS Lj. 1961; črtice I. Cankarja. Lj. 1963 (Kondor št. 60); F. Bevk, Učiteljica Breda. Lj. 1963 idr. — S. je delal tudi v fresko tehniki: 1942 Zlatoroga na Čečevi vili; več drugih fresk na Industrij. šoli tovarne Litostroj v Lj. — Dobil je 1939 II. nagrado banovine za zgod. prizore iz slov. preteklosti, 1948 nagrado za slikarstvo Komiteja za umetnost in znanost v Bgdu. — Razstavljal je sprva z DLU, nato na vseh razstavah kluba Neodvisnih. Doma: Lj., Jp 1933, 1935, 1936, 1937 (I. razst. Neodvisnih), 1938, 1939 (obakrat z Neodvisnimi in na Velesejmu), 1941 retrospektivna 1932–41 (s kiparjem Z. Kalinom), 1943, 1955, 1961; Bgd 1961, 1962; Celje 1933; Mrb 1938; Piran 1962; Ptuj 1941; Sombor 1961; Zgb 1933. — Po svetu: 1933 Metz, Saarbrücken; 1937–8 Rim; 1938 Košice; 1940 Benetke — biennale, Köbenhavn, Odense; 1946 Pariz, Praga; 1950 Trst; 1951 Arbon, Milan, Trst; 1952 Pariz-Unesco; 1953 Atene, Solun, Carigrad; Sao Paolo, Rio de Janeiro, New Delhi; Zürich-Xilon; 1954 Benetke-biennale, Clc, Arbon, Lugano; Liège, Bruselj; 1954–5 London; 1955 zah. Berlin; 1961 Clc; 1962 Portogruaro. — S-eva dela so v stalni zbirki ModG (6 del) v Lj., Milanu in drugod. — Katalogi: Umetn. razst. M. S-a in Zd. Kalina v Jp, Lj. 1932; I. razst. kluba Neodvisnih slov. lik. umet. Jp, Lj. 1937; Katalog beneš. biennale, 1940; Razst. mod. slov. oblikujoče umetn. v Ptuju, Lj. 1941; Katal. umetn. retrospekt. razst. M. S-a, Lj. 1941; Razst. DSLU v ModG in MestG v Lj. 1964; Vodnik po ModG v Lj. 1964; M. Juteršek, Seznam katalogov slov. razstav, Likovna revija 1961–3, št. 4–6. — Prim.: Bibl LZ; K. Dobida, LZ 1933, 698; 1938, 476–8; 1939, 509; 1940, 481, 485; M 1933, 110–1, 393; 1936, 70; 1938, 355–6 (s slikami); 1941, 132 (3 slike); J 1934, št. 59; 1937, št. 53; 1938, št. 137; 1940, št. 136 (s sliko); 1941, št. 260; 1942, št. 295; S 1933, št. 168 a; 1937, št. 220 a, 221 a; 1938, št. 126, 130, 135; 1940, št. 255, 256 a, 263 a, 264 a; 1941, št. 259 a (1 repr.); 1942, št. 292 a; 1943, št. 122 a; 1945, št. 16; Slov. dom 1938, št. 134; SN 1938, št. 130, 204; R. Ložar, Umetnost 1940, 105–21; Fr. Stele, Slov. lesorez. Lj. 1940 (9 repr.); -r., MV 1940, številka 120; Umetniški zbornik. Lj. 1943 (z reprodukcijami); Fr. Stele, Slov. slikarji. Lj. 1949, kazalo; isti, Umetnost v Primorju. SM 1960, 189–91; D(obida) K(arel), Pionir 1951–2, 214–6 (s slikami); Knjižni glasnik MD 1959, št. 2; Obz 1959, 73–6 (s slikami); Fr. Šijanec, Sodob. slov. likov. umetn. Mrb 1961, 150–5. Zdč.