Slovenski biografski leksikon

Schwegel (Švegel, Žvegel) Jožef, baron, politik in diplomat, r. 29. febr. 1836 kmetom v Zg. Gorjah pri Bledu, u. 16. sept. 1914 na Rečici pri Bledu. Obiskoval je osn. šolo v Gorjah in Beljaku, gimn. v Lj. (1846–54; mat. 1854), nekaj časa kot gojenec Alojzijevišča. Po 1859 je stopil v konzularno službo.

I. V zunanji politiki. L. 1869 je S. postal konzul v Aleksandriji ter ob otvoritvi Sueškega prekopa tudi vitez. L. 1870 je bil konzul v Carigradu in kot dober poznavalec orient. razmer vodil orient. odd. na svetovni razstavi na Dunaju; iz nje je ustanovil orient. muzej, ga preimenoval v trgov. muzej, 1908 pa mu dodal eksportno akademijo (danes Hochschule f. Welthandel). Od 1873 je v Andrassyjevem (zunan.) ministrstvu reševal ekonom. vprašanja, izvedel in zaključil več trg. pogodb z evrop. in prekomorskimi državami. Zelo uspešno je obnavljal avstro-ogrsko politiko do Orienta, zagovarjal dobre, zlasti trgov. stike z balkan. državami in Rusijo (1875 jo je obiskal v spremstvu Fr. Jožefa). Na berlinskem kongresu 1878 je obravnaval vprašanja Orienta in Balkana (gl. Jovana Rističa spomine): boril se proti rus. predstavniku grofu Ignatijevu, ki je zastopal predvsem interese Bolgarije; pridobil za Srbe pirotsko in vranjsko okrožje; mirno pripravljal zbliževanje jsl narodov, sklenil z Rističem trgov. konvencijo, ki pa so mu jo avstro-ogr. zakonodajne korporacije odklonile. — Ker se je zaman upiral premočnemu vplivu Ogrske, je 1880 zapustil diplom. službo.

II. V notranji politiki. S. je bil 1880–905 poslanec kranj. veleposestnikov v drž. zboru. Užival je sloves veščaka zlasti v finan., trgov. in prometnih zadevah. Postal je načelnik tedaj zelo vplivnega kluba ustavovernih veleposestnikov; ponovno bil član avstro-ogr. delegacije in kvotne deputacije; vodja veleposestnikov (1884–913) v kranj. dež. zboru. Kot navdušen ljubitelj dom. dežele je svoje moči posvečal njenemu gospodar. napredku in zagovarjal »kranjsko« (kompromisno) politiko. Dosegel je gradnjo dol., kamniške in tržiške želez. proge; velike zasluge ima, da bohinjska želez. ni stekla preko Predila. L. 1898 je v kranj. dež. zboru utemeljeval potrebo po slov. univerzi. Na Dunaju in v Budimpešti so mu poverili vodstvo velikih denarnih zavodov. Bil je časten meščan Lj., raznih mest in trgov na Kranj. V oporoki je zapustil 1 milij. zlatih kron za kulturne namene kranj. domovine.

III. Že kot gojenec Alojzijevišča, kjer so mu bili tovariši: za šol. leto starejši Fr. Levstik ter za šol. leto mlajša Fr. Erjavec (SBL I, 167–8) in Jos. Stritar, je S. z le-tem tekmoval v pesmi in prozi. Kot pesnik je objavil svoje prvence v Slov. daničici (1851, 7, 8, 10, 13–4, 18, 20; MS 107, NUK) in Slaviji (1851, 8, 9, 57, 59, 65, 81–2 v srbohrv., 98–9; Ms 885, NUK), od katerih je nekatere ponatisnila in prinesla nove SB (1851, 161, 166; 2. zv., 53); nadaljeval je v Novicah (1853, 112, 404; 1855, 120), Zora jugoslavenska (1853, 57–66), SŠP (1855, 173), SG (1858, 2. zv. 93). — Gladko tekoče, po večini razpoloženjske pesmi izražajo domotožje, hrepenenje, razočaranje in domoljubje, vidna je naslonitev na Prešerna (prim. Na gomili Daničice, Slavija 1851, 59 z elegijo V spomin Andreja Smoleta; gl. še Na grobu Prešerna, Zora jugoslavenska 1853, 65–6). — Marn (XXVIII, 43) pripisuje S-u tudi nepodpisano pesem Bučelni pik (SB 1851, 2. zv., 135), medtem ko jo Iv. Prijatelj (KPZS II, 74) in Fr. Bernik v Simon Jenko, ZbrD I, 1964, 27) brez opombe uvrščata med Jenkove pesmi. — V prozi je S. napisal povest v Slaviji (1851, list 10–1), prevod Mali spevi Osiana (ib., list 11–5), sicer pa objavil etnografske, zemljepisne, prirodopisne sestavke (tudi prevod iz češ., gl. Slov. berilo III, 1854), najraje iz ruskega življenja, v SB (1851, II. zv., 135–6, 154–7; 1852, 6–7, 35, 58–9, 117–8, 228), SG (1858, 2. zv., 128–32; 1859, 4. zv., 176–8), pisma iz Egipta (ZD 1860, 61, 101, 139), reformnošol. spis (N 1851, 22) in potopis (ib. 1860, 181–2, 188–9, 195, 203–4). — Psevd. in značke: -e- (SB); J. Radonievič (SB, SG, N, Slavija); Jos(ip) Radonievič (N, SŠP, Zora jugoslavenska); J. Š(vegel; ZD); Jos. Žvegel, Vitezl. Ž. (N); Ž(vegel; SB, Slov. berilo 1854). — Prim.: Hribar I, 265, 338, 374–5, 377, 446, 453; Marn XXVIII, 43; Šuklje II, kazalo; isti, Sodobniki 275; Wurzbach XXXII, 354–7; Das Handelsmuseum, Wien 1814; Baernreither Josef, Memoiren, 1845–925; Hahn, Reichsrats-Almanach 1879–80, 197; S 1880, št. 58; 1890, št. 139–40; 1914, št. 213, 219, 220; LZg 1914, št. 221, 223; SN 1914, št. 219, 220 — Slika: Šuklje II, med str. 176 in 177; Slika S-ovega grba (sfinga z zvezdo na modrem polju) v arhivu SBL. J. M. + U. M.

Mohorič, J., Uršič, M.: Schwegel, Jožef, baron (1836–1914). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi552327/#slovenski-biografski-leksikon (22. februar 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 10. zv. Schmidl - Steklasa. Alfonz Gspan et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1967.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine