Slovenski biografski leksikon

Schönleben (Schönlebl, Schönliebel) Ludvik, rezbar, kronist in lj. župan, r. 1590 v Heilbronnu na Wurttemberškem verjetno čevljarju Jakobu (Schönlaiblin, u. 1625), u. 26. avg. 1663 v Lj., pok. v stolnici. S. se je naselil v Lj. najkasneje 1617, že 23. marca 1618 je namreč plačeval pristojbine kot meščan. Zgodaj se je v novi domovini por. s Slovenko Suzano, ki zanjo Erberg navaja verjetnejši priimek Kušlan; tako bi se S. povezal z ugledno družino Kušlanov, ki si je takrat pridobila plemstvo (a Mossberg, gl. IMK 1900, 206); priimka Akusch, ki ga navaja Radics (MMK 1894, 6), ni najti v lj. maticah; nastati je moglo iz »a Kuschlan«. S. je bil izurjen mizar in vešč rezbar, kar mu je pripomoglo k ugledu in premoženju. Delavnico je imel 1619–21 v Florjanski ul. 9 (Gornji trg), od 1627 do smrti pa v lastni hiši tik sed. šole ob koncu Gornjega trga. Kupil je še več hiš in vrtov v Lj., tudi vrt v Gradišču, kjer so odkopali Neptunov tempel (Valvasor V, 237–8), in pristavo pri Pisanih vratih (Karlovška cesta 32 in 34), ki jo je ohranil zet Janez Dolničar.

Že 1634 je S. postal zun. mest. svetnik in podblagajnik, od 1635 do smrti je bil v notr. mest. svetu (senator), 1640–2 prvi blagajnik, 1644–6 sodnik, od 1646 do smrti je poveljeval mest. voj. četi 600 mož. Mest. županstvo je opravljal 1648–50, 1652–3 in 1654–5. Med 1655 in 1660 je dal izkopati dva vodnjaka, enega pred mest. hišo, drugega pred stiškim dvorcem.

Kot umetni rezbar je bržkone (po Veidru) že 1636 izdelal »zlati« oltar za novo kapelo Corporis Christi v stolnici. L. 1642 je prejel predujem za postavitev vel. oltarja v cerkvi sv. Petra v Lj. Delo je tako uspelo, da so ok. 1650 pri S-u naročili izdelavo novega kornega oltarja v stolnici, kjer so nato pred postavitvijo tega oltarja povečali prezbiterij. To umetnino so ohranili še v novi lj. stolnici do 1774.

Po 1654 je S. pomagal svojemu sinu Janezu Ludviku pri zbiranju zgod. podatkov za lj. mesto. Tako je nastal spis, običajno imenovan Kronika Ljubljane; Carniolia antiqua et nova (seznam virov v začet. kazalu) jo navaja kot: MSS, Collectanea parentis mei Ludovici S. ex Archivio senatus Labacensis usque ad annum 1660; njen izvirni naslov je: Jahr Schriften des Herzogthums Crain (zdaj v dunaj. Nac. biblioteki, Ms 15.400). To kroniko je sin precej dopolnil, Valvasor pa je vso izčrpal in mnogo iz nje dobesedno prepisal (ugotovil B. Otorepec, ustno sporočilo). S. torej ni napisal Letopisa vojv. Kranjske (popravi Vlad. Fabjančič, Knjiga sodnikov in županov II, 549 sl., rkp. v MALj), tudi Carniolia ant. et nova ni delo obeh S-ov, očeta in sina (popravi Val. Vodnik-Fr. Ks. Richter, Gesch. des Herz. Krain, 1825⁴, 48).

Ko je S-u 23. apr. 1649 u. žena Suzana, stara 55 let, se je 29. jan. 1652 drugič por. z Mar. Magd. Hoffstetter. Ta je u. že 7. jun. 1654, stara 42 let (ne 24; popravi Schiviza 176). Od desetero otrok, ki jih je S. vse imel s Suzano, je bil prvi Janez Ludvik (gl. čl.); drugi hči Marija, por. 1643 z Jur. Kronlechnerjem; sedmi hči Ana (v krst. matici 1630 zmotno vpisana kot Margareta), por. 22. jun. 1649 z Janezom Dolničarjem (Thalnitscher ali Dolnizher) ter mati J. Gregorja in Antona; osmi hči Kristina »Shenlewnouka«, por. 27. jul. 1659 z Jan. Fil. bar. Coraduzzijem. Drugi Kristinin sin Janez Rudolf Coraduzzi (SBL I,84) je bil poznejši predsednik akademije operozov. Ugovor baronove družine zoper to poroko na dež. stanove, češ da ji »poroka z mizarjevo hčerjo donaša veliko nečast in zasmeh« (seja dež. zbora 28. jul. 1659; poročilo v MMK 1894, 7 ni povsem pravilno), dokazuje, da S. ni dosegel plemstva, kakor navaja Fabjančič in nakazuje Schiviz na več mestih. — Prim.: šenklavške krst., por. in mrl. matice; J. L. Schönleben, Familien-Register, 113–5 (rkp. št. 88, DAS); Protokol dež. zbora za 1659, fol. 115 sl. (DAS); fasc. 97, št. 52; fasc. 114/18 (KapALj); Erberg 76, 241, 307; Gruden 1038; Pohlin 50; Schiviz, Krain 148, 176–7, 180; Thalnitscher, Hist. eccl. cath. labac. 27, 42; Valvasor VI, 353; X, 376; XI, 147, 673, 703; MHK 1852, 29; Radics, MMK 1894, 5–9; Steska V., DS 1918, 235–9; SN 1943, št. 41; Veider, Stara lj. stolnica. Lj. 1947, 42–5, 68–9, 76–7, 91; Rozman Fr., Sv. pismo v spisih J. L. Schönlebna, disert. Teol. fak. v Lj. 1962, 10–1 (ciklost.) — Slika: Erberg, Sammlung von Portraiten (fotokopija v NUK, Ms 1044), št. 48; Gruden 1027 (po dolskem arhivu). Mkč.

Miklavčič, Maks: Schönleben, Ludvik (1590–1663). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi549195/#slovenski-biografski-leksikon (14. november 2018). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 10. zv. Schmidl - Steklasa. Alfonz Gspan et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1967.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine