Slovenski biografski leksikon

Savinšek Slavko (Jakob), pisatelj, r. 30. sept. 1897 v Gornjem gradu, u. 11. avg. 1942 v Bgdu. Oče je bil organist in se je 1901 priselil na Jesenice na Gorenj.; sin je obiskoval 6 razr. gimn. v Šentvidu nad Lj. (1908–14), 7. in 8. razr. na Klas. gimn. v Lj. (1914–6), opravil vojno maturo in odšel v vojsko; po 1918 je študiral pravo na Dunaju in Zgbu, kjer je 1922 diplomiral. Služboval je pri fin. upravi v Kamniku, Nišu in Bgdu, nazadnje kot višji svetnik pri Ministrstvu za finance; v juniju 1942 so ga Nemci kot nasprotnika okupacijske vlade in zaradi protinem. agitacije zaprli ter na Banjici ustrelili.

Revščina številne družine in življenje v delavskem okolju sta vplivala na miselni razvoj umetniško nadarjenega dečka. V gimn. letih je nastopal pri glasbenih in gled. prireditvah na Jesenicah, kot uradnik v Kamniku je sodeloval pri pevskem zboru in godalnem kvartetu, ki je prirejal koncerte v raznih krajih, v Bgdu se je nazadnje uveljavljal v slov. društvu E; mnogo je storil za Slovence, ki so bili v začetku nemške okupacije pregnani v Srbijo.

Pisateljsko delo je začel z mladinskim slovstvom: K mamici, slika otroške ljubezni v 3 dej. (Orlič 1922, pril.), zbirka otroških pesmi Poredni smeh (Kmet. tisk. zadr. 1925). S pesmimi, povestmi in poučnimi sestavki iz zgod. umetnosti je sodeloval pri Vigredi; od 1927 dalje je pisal podlistke za S, Dm, povesti in črtice za KMD, KGMD, Del. Pravico, Na mejah, Naš čolnič, Družino, Amerikanski S, Slov. bgd Tednik, Beogr. S. V posebnih knjigah so izšle povesti: Milica, otrok bolesti (Samozaložba 1928); izpod Golice (Lj. 1928); Grče (MD 1929); Zgrešeni cilji (VD 1929, s sliko); Delavci (GMD 1930). V zapuščini je ostalo nekaj pesmi, novela Ognjena kača in daljša črtica Peter Križ in njegove nadloge, kjer riše boj in trpljenje mladega Ivana Cankarja. Kot pripovednik je naslednik tipične družinske povesti iz kmečkega, delav. in mešč. življenja; motivika se opira večinoma na pokrajino jeseniškega in kamniškega kota ter v obširnem in močno čustvenem načinu prikazuje ljubezen do zemlje in gora, socialne krivice, vprašanje ljubezni in zakona ter budi usmiljenje do trpečih in zatiranih. — Prim.: Finžgar, M 1929, 108, 348; V. Smolej, ib. 1931, 465; Šilc, DS 1930, 50; 1931, 179; T. Debeljak, DS 1930, 116. Kr.

Koblar, France: Savinšek, Slavko (1897–1942). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi538377/#slovenski-biografski-leksikon (13. november 2024). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 9. zv. Raab - Schmid. Alfonz Gspan et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1960.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine