Slovenski biografski leksikon

Salopek Marjan, geolog in paleontolog, r. 23. dec. 1883 v Karlovcu, živi v Zagrebu. Po maturi je odslužil vojake, potem študiral na univ. v Zagrebu (prof. Gorjanović-Kramberger) in na Dunaju (prof. Uhlig, E. Suess, Reyer, Kossmat, Abel), 1909 prom. z disertacijo Ueber die Cephalopodenfaunen der mittleren Trias von Süddalmatien und Montenegro (Abh. Geol. R.-A. Wien XVI/3, 1911, 1–44) in bil imenovan za kustosa geološ.-paleontološkega odd. nar. muzeja v Zgbu. Na željo prof. Gorjanovića-Krambergerja je nadaljeval (1909–10) študij paleontologije v Zürichu (prof. Alb. Heim), tu dovršil razpravo Ueber den oberen Jura von Donji Lapac in Kroatien (Mitt. Geol. Ges. Wien III, 1910, 541–51), v Parizu (1910–1) pa monografijo O srednjem trijasu Gregurić-brijega u Samoborskoj gori i o njegovoj fauni (Djela Jsl akad. zn. i umj., Zgb XX, 1912, 7–34). V poletju 1911 je kartiral (s prof. Kossmatom) Julijske Alpe, kot član zgb geološ. komisije pa 1913 in 1914 (z budimpešt. drž. geološ. zavodom) hrvatski del vzh. sektorja specialke Lož-Čabar. Postal je (1919) v Zgbu honor. docent za geol. na gospod. fak., po habilitaciji za stratigraf. geologijo na filoz. fak. pa izred. prof. za geol. in paleontol. (1920) na lj. univ., kjer je osnoval in uredil geol.-paleontol. inštitut, red. prof. (1928) fil. fak. v Zgbu, dopisni (1930), redni (1935) član JAZU v Zgbu. Obdelal je predvsem cefalopodno favno iz raznih krajev Hrvatske, Dalmacije, Črne gore, Sje in se zato posvetil posebno raziskovanju triadnih in jurskih skladov, pozneje še eocena in mlajšega paleozoika. V Sji je pričel (1926, s prof. Seidlom,. gl. čl.) geološko kartirati novomeško specialko. V okolici Nov. mesta je odkril dotlej triadi pripisane in iz teh krajev neznane jurske sklade (grebenske, oolitne, hidrozojske in titanske apnence s številnimi okameninami), na področju vzh. od Nov. mesta pa gosausko kredo (flišne laporje in peščenjake, rudistne breče in rudistne apnence), ki v znatnem obsegu transgredira na zgornjejurske sklade. Na Dolenjskem precej razširjeni sedimenti (posebno značilni kremenovi peski in jedrnati kremenovi peščenjaki, ki razpadajo poliedrično) — po Lipoldu diluvij — pripadajo po S-u v svojem glavnem delu pliocenu (Geolog. proučavanje i kartiranje u Sji god. 1926, GV II, 1927, 153–6). Karbonske sklade v Sji je stratigrafsko primerjal z ostalimi evrop. nahajališči in kljub dotlej še nezadostno preiskanemu paleozoiku v Alpah pravilno ocenil karbon na juž. strani Save za spod. del zgornjega karbona (Einige Angaben über das Karbon in Slovenien, Jugoslavien, Compte rendu. Congrès de Stratigraphie Carbonifère, Heerlen 1927, Liège 1928, 645–9). V Bohinju in na Triglavu je ugotovil nova nahajališča okamenin: po fosilih v rjavosivem apnencu na spod. koncu Krme pod Srednjo goro je ta apnenec ekvivalent ezinskega in wettersteinskega apnenca; na Rudnici so zastopani trije faciesi istega triadnega horizonta; severnoalpski facies triade in jure v Bohinju je alohton in predstavlja ostanek velike krovne gube, ki je bila s severa narinjena na Julijske Alpe (Osvrt na geološku ekskurziju u Bohinj i na Triglav, Glas. hrv. prirodosl. dr. Zgb, XXXVII—XXXVIII, 1925/6, 138–42); po amonitih pripadajo jurski skladi v Dolini Triglavskih jezer srednjemu malmu (O gornjoj juri pri Sedmerih jezera, Rad, JAZU Zgb, 246, 1933, 109–18). S. je tudi razpravljal o nastanku Triglavskih jezer (O gornjoj juri u dolini Sedm. jezera, Rad 246, 1933, 109–18).

Napisal je mnogo razprav s področja sosednih pokrajin (Rad) in poljudnih člankov (zgb Priroda). V strokovnem časopisu Geologisches Zentralblatt je 1920–30 poročal o vseh, do tedaj v Jsli objavljenih geoloških in paleontoloških razpravah. — Prim.: spisi univ. arhiva v Lj.; GV II, 1927, 154; Ko je ko, Bgd-Zgb 1928, 132; Ljetopis JAZU Zgb 43, 1931, 104–7; Jutarnji list 1935, št. 8387; Ko je ko, 622. I. R.

Rakovec, Ivan: Salopek, Marjan (1883–1967). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi533172/#slovenski-biografski-leksikon (14. oktober 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 9. zv. Raab - Schmid. Alfonz Gspan et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1960.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine