Slovenski biografski leksikon

Sagadin Štefan, pravnik, r. 9. jul. 1878 v Spod. Polskavi kmetom, u. 18. jun. 1947 v Bgdu. Po gimn. v Mrbu je študiral pravo v Gradcu (prom. 1904), stopil (1903) v sodno službo, postal 1908 sodnik v Ptuju, z vladno štipendijo nadaljeval (1909–10) študije v Heidelbergu (prof. Jellinek), Leipzigu in na Dunaju, bil 1914 premeščen v Celje, kjer je po 1918 kratko dobo vodil drž. pravdništvo. Jan. 1919 so ga poklicali v Bgd v ministr. za ustavodajno skupščino in izenačenje zakonov, kjer je postal jul. 1919 načelnik. Bil je član (od jul. 1922) drž. sveta, njegov predsed. (od okt. 1935), hon. prof. (1922–8) za uprav. pravo na bgd univ., član (1929–31) zakonodajnega odbora in predsednik (1938–41) stalnega prav. odbora pri vrh. pravobranilstvu. Dec. 1939 je stopil v pokoj, živel do smrti v Bgdu. Napisal je O reformi pravniških študij (SP 1907, 289–304, šifra dr. Št. S.), ocene in predvsem razprave o ustav. in uprav. pravu: Državnopravna nagodba med Avstr. in Ogrsko (ob Žolgerjevi knjigi, Veda 1911, 401–8); O upravnem pravosodstvu (ib. 1912, 377–91); Reforma avstr. uprave (ib. 1913, 404–11); knjižici Volilni red za ustavotvorno skupščino (Lj. 1920) in Naš sadašnji ustavni položaj (Lj. 1920; gl. SP 1920, 102–5); Lex fundamentalis in naša ustava (Lj., Njiva 1921); Parlamentarna vladavina (Zgb, Jsl Njiva, 1922); Najnovije o nauci o materijalnoj pravnoj moći (Mesečnik. Zgb 1927, 206–17); več člankov v Jubil. zborniku života i rada SHS (Bgd 1928); Gradovi, njihov položaj u organizaciji naše javne uprave, njihova saradnja u njenoj izgradnji (Policija, Bgd 1930, 289–302); komentar (s prof. dr. Balenom) k Zakonu o šumama (Bgd 1930; gl. SP 1931, 123–4); Ugovori i nabavke po zakonu o drž. računovodstvu (Spomenica Mavroviću, Bgd 1934; pos. odtis); Vprašanje naše upravne ureditve (MiD 1938, XVI, 175–85), zadnji slov. članek. Slovenske razmere obravnava članek Vraz i Prešeren, pogled na ilirsko-slovenački problem pre sto godina sa stanovišta sadašnjosti (Pravda 1936, II. 301–4); sledi vrsta poljudnoznanstv. razprav (bgd Pravda, 1938–41); Unutrašnje uređenje naše države i Jugoslavenstvo (mesečnik Vidici, Sarajevo 1939), kjer zastopa drž. unitarizem. Najvažnejše S-ovo delo je Upravno sudstvo (Bgd 1939; gl. odl. ocene SP 1940, 106–7; APDN 1940, 350–1; Pravna Misao, Bgd 1940, 314–5). Pomembnejše od domačih, obširnejše in znanstveno bolj dognane so S-ove nem. razprave: Die Organisation der Verwaltungsbehörden in Jugoslawien (Zft. für Ostrecht, Berlin, 1927, Erster Jahrg., Heft 7, S. 928–36); Das Staatsangehörigkeitsrecht Jugoslawiens (ib., 1929, 3. Jahrg., H. 8–9, S. 1167–84); Der gegenwärtige Stand der Rechtsausgleichung auf dem Gebiete der öffentlichen Verwaltung in Jugoslawien (ib., 1932, 6. Jahrg., H. 7, S. 481–500) ; Aus der Praxis des Staatsrates in Verwaltungsstreitsachen in den Jahren 1922–33 (ib., 1933, 7. Jahrg., H. 11, S. 960–73); Das Staatsangehörigkeitsrecht Jugoslawiens (Leske-Löwenfeld, Rechtsverfolgung im internationalen Verkehr, Breslau, 1934, Bd. 7, S. 373–91); Die verfassungsrechtliche Entwicklung Jugoslawiens seit 1926 (Zft. für osteuropäisches Recht, Berlin 1935, N. F., 2. Jahrg., H. 1, S. 1–23); Die staatsrechtliche Lösung der kroatischen Frage (ib., 1939/40, H. 7–8, 243–54). S. je izdelal (1922–34) osnutke za skoraj vse važnejše upravne zakone (obča uprava, oblastna in okrajna samouprava, drž. svet in upravna sodišča, glavna kontrola, zdravstvene občine, gozdovi, uradniki, občine, mest. občine). S-a se ob njegovih smrti ni spomnil noben jsl list, ima pa kot pravnik nesporno velike zasluge. Ara.

Andrejka, Rudolf: Sagadin, Štefan (1878–1947). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi531304/#slovenski-biografski-leksikon (15. december 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 9. zv. Raab - Schmid. Alfonz Gspan et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1960.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine