Slovenski biografski leksikon

Rot(h)schütz (Roschütz, Rožič) Emil, graščak, čebelar, veletrgovec s čebelami, r. 7. avg. 1836 v Aachenu (Nemčija) dr. Filipu, knjigotržcu, u. 21. febr. 1909 v Podsmreki pri Višnji Gori. Po končanem študiju kmetijstva se je R. 1856 stalno naselil na Slovenskem, kjer je njegov oče, gospodarstvenik, kupil graščino Nova vas pri Radečah na Dolenjskem in se teoretično in praktično ukvarjal s čebelorejo. L. 1859 je R. po očetu prevzel graščino Nova vas, vzel 1866 v najem, pozneje pa kupil še graščino Podsmreka pri Višnji gori; poročil se je z Antonijo grofico Lichtenberg (Prapreče pri Grosupljem), ki je 1894 izdala zanimivo delo Die erprobte Honig-Köchin. Zaradi protesta plemičev Rothschütz v Šleziji je R. okr. 1890 opustil baronski pridevek, ki ga uradno ni mogel dokazati, si izbral pridevek »Ravenegg«, med ljudstvom pa ostal »baron Rotschütz« (očetov plemiški naslov v. Bybertschütz, v. Byberschütz, ki ga oče sam ni uporabljal, je v urad. spisih vedno na zadnjem mestu in v oklepaju; v celoti in v zvezi s sinom Emilom ga navajata samo Kneschke, Neues allgem. deut. Adelslexicon 1930, VII, 572–3: Philip, Freiherr v. Roschütz-Rotschütz, Herr v. Bobentschütz, in poročna knjiga v Aachenu, žpn. sv. Jakoba, 5. nov. 1835, ki imenuje kot starše Emilovega očeta: Johann Roschütz v. Bybertschütz in Johanna Mummert).

R. je začel 1859 trgovati s kranjsko čebelo (apis carnica), njegovo podjetje je najbolj cvetelo v letih 1875–900. V Podsmreki je na 300 m² površine postavil preko tisoč panjev, izboljšal stare, izumil nove. Razposlal je po vsem svetu nad 100.000 raznovrstnih živih panjev, izdeloval čebelarske potrebščine, razširjal in izpopolnjeval svoj obrat z mizarskimi in kleparskimi delavnicami (do 35 delavcev). Po 1900 so nova, podobna podjetja izpodrivala R-ovo; številna, razvajena družina, razširitev gospodarskih poslopij, bolehnost je R-a spravila v stečaj: 1909 je Podsmreko in podjetje kupil industrialec P. Majdič.

R. je napisal: Baron E. Rothschütz illustrierter Bienenzuchts-Betrieb. Ein Hilf- und Handwörterbuch für Schule und Haus. Mit 400 Illustrationen I. Band, 1875. V Uvodu hvaležno omenja novo slovensko domovino, kot čebelar se opira na tedanja dognanja Dzierzona, Berlepscha, Siebolda, Leukarta in le mimogrede navaja tudi Janša. — Illustrierter Bienenzuchtsbetrieb. Hilfs- und Handwörterbuch. Die Bienenzuchtsproducte: Honig und Wachs. Erster Band. II. Buch, 1894. — Ostalo R-ovo delo so večinoma ponatiski, predelave, dopolnila k osnovnemu delu iz let 1875–94; Illustrierter Bienenzuchts-Betrieb. Zweite Auflage; Br. Rothschütz' Bienenzuchtsbetrieb für Anfänger. Honig und Wachs, Bienen-Nährpflanzen und Geräthe. Dritte Auflage. Zweiter Band. 1902; Bienenzuchtsbetrieb für Anfänger. Die Bienenzuchtsgerathe und die Anfertigung der Kunstwaben; verjetno 1902; Bienenzuchtsbetrieb fiir Anfanger: Bienenzuchtsflora. 1902; Illustrierter Bienenzuchtsbetrieb für Anfänger. Nachschlags- und Handwörterbuch in alien die Bienenzucht betreffenden Fragen; Illustrierter Bienenzuchtsbetrieb. Separat-Abdruck aus dem I. Band des Gesammtwerks. Dritte Auflage, 1902. Najmikavnejša je R-ova drobna knjižica s podobami Die Volks- und Mobilzucht der Krainer Biene in der Heimat, 1902. R. je spodbudil ustanovitev prvega čebelarskega društva na Slovenskem in bil 30. jul. 1873 do konca 1875 prvi predsednik Kranjskega čebelarskega društva v Lj., ki ga je nameraval napraviti za središče podobnih društev v Avstriji. Trudil se je, da je 15. jul. 1873 izšel v Lj. prvi slov. čebelarski časopis Slovenska čebela, sam pa urejal vzporedno izhajajoči list Die Krainerische Biene, kjer je tudi priobčeval svoje razprave.

R. je bil član KD v Lj., po rodu in mišljenju sicer Nemec, ki so ga pa njegovi slov. strokovni sodelavci dajali za zgled nepristranosti, nesebične delavnosti in poštenja. Osebno prijeten, od svojih delavcev in preprostega ljudstva spoštovan, v stroki na višku tedanjega čebelarskega znanja. S svojimi spisi je dvignil poznavanje in ugled slov. sive čebele in slov. čebelarstva, ki mu je, kakor nihče pred njim, uhodil pot v tuji svet. — Prim.: Naznanila KD na Kranjskem 1870, I, 92; 1874, I, 4; Slovenska čebela 1873–82, posebno I, 14, 59–61, 67, 83; II, 8, 51, 57–8, 105–6, 108; III, 31–2, 39, 90–1; IV, 18; Die Krainer Biene 1873–4; ZD 1875, 408; 1876, 3–4; LZg 1909, 374; S 1909, št. 432; SČ 1909, 46, 83, 185; 1923, 44–5, 73–4 (več napačnih podatkov); 1934, 42, 141; 1938, 141–2; 1942, 73; 1943, 39–40; KLDB 330; Čebelarski zbornik 1944, 31–2, 34, 37–9, 59, 66; Br. Rothschütz' Illustrierter Bienenzuchtsbetrieb. Dritte Aufl., I. Bd., 1902 (naslovna stran z R-ovo sliko). Sbj.

Stabej, Jože: Rotschütz, Emil (1836–1909). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi520220/#slovenski-biografski-leksikon (13. november 2018). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 9. zv. Raab - Schmid. Alfonz Gspan et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1960.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine