Slovenski biografski leksikon

Rosthorn Franc, geolog, r. 18. apr. 1796 na Dunaju kot najmlajši sin Angleža Matevža, slovitega mehanika, ki ga je bila cesarica Marija Terezija 1765 pozvala na Dunaj, da tam ustanovi tovarno za dotlej iz Anglije uvažane železne gumbe, u. 17. jun. 1877 v Clcu. Franc je študiral (1814–8) na rudar. akad. v Štiavnici (Slovaško), sodeloval kot strokovnjak v družinskih podjetjih (ob Meži v Guštanjski dol., kameralno gospostvo Wolfsberg), preiskoval rudna ležišča pri Rablju in Pliberku, premogišče v Lešah, geološko zgradbo Julijskih Alp (z geologom K. Kefersteinom) in se povzpel na Triglav 17. jul. 1828 (Wiener Zft 1828; ponatis Schilderung einer Ersteigung des Terglou in Oberkrain im Juli 1828 v Car. 1830. št. 28, 29, 30; slov. prevod J. Wester PV 1928). L. 1829 je prepotoval Kras med Vipavsko dolino in Reko; 1832 je šel (z geolog. A. Bouéjem) čez Šoštanj, Lj., Ljubelj, na Koroško; 1842 čez Idrijo v Bohinj; 1847 je hodil po Goriškem; s kustosom Freyerjem pa po Notranj. in Istri (gl. Baumgartner's u. Ettingshausen's Zft f. Physik u. Mathematik 1829; Bull. de la Soc. Géol. de France 1833; Leonhard's u. Bronn's Jb. f. Mineralogie 1848; Zft d. Kärntner Landes-Museums). L. 1844 se je R. stalno naselil v Clcu, 1848 bil poklican v koroški dež. zbor, bil predsednik (1852–70) trg. in obrt. zbornice za Koroško, obč. svetnik, častni član mnogih znanstv. dr. Svoj dom v Vetrinjskem predmestju je spremenil v bogat mineral. in kulturnozgod. muzej, katerega del je moral ob železarski krizi 1863 razprodati. Poleti se je redno hodil zdravit v Belo (Žel. Kapla) in nabirat rudnine, v 76. letu se je povzpel na Grintovec. Po njem je geolog H. Höfer imenoval novo fosilno smolo iz eocenskega premoga na Sonnbergu pri Guttaringu »rosthornit« (Neues Jb. f. Min. etc. 1871, 561). R. je objavil za naše kraje pomembni razpravi (Neues Jb. f. Min. etc. 1848, 434–51; 1855, 806–7). Izdal je (z J. L. Canavalom) Beiträge zur Mineralogie u. Geognosie von Kärnthen (Jb. Naturhist. Landes-museums v. Kärnthen, Klagenfurt 1853, 113–76) ter Uebersicht der Mineralien u. Felsarten Kärnthens u. der geognostischen Verhältnisse ihres Vorkommens, Klagenfurt 1854. — Prim.: Oesterr. National-Encyklopädie, Wien 1836, IV, 419–20; Darstellung des Personal- u. Concretal-Status der sämmtlichen Beamten … in den Kronländern Kärnten und Krain, Klagenfurt 1851, 6; Jb. Geol. R.-A. Wien 1854, 213; 1855, 743; 1856, 333, 335, 342; Prevali, Der Aufmerksame (Gradec) 1856, št. 91–3; Prävali, seine Entstehung und Gegenwart, Car. 1856, št. 10; Hof-u. Staats-Handbuch d. Kaiserthums Österreich f. d. J. 1856, 2. Teil, Wien, 339, 344, 354, 361; Montan-Handbuch d. österr. Kaiserthums f. 1857, II. Teil, 50, 52, 230, 354; Car. 1844 (20. jan); Wurzbach 27, 85–9; Car. 1877, št. 12, 265–77; Vhdl. d. Geol. R.-A. Wien 1877, 161–2, 193–5; Neues Jb. f. Min. etc. 1877, 768; ADB 29, 280–1; Car. 1879, 18–23; Erläuterungen zur Geologischen Karte Prassberg a. d. Sann, Wien 1898, 102, 147, 150, 153; PV 1928, 129–32, 153–5, 175–7, 193–200; KLDB, Lj., 1937, 156; Car. II, 1951, 24; I. Mohorič, Industrializacija mežiške doline, Mrb 1954, 71–3, 75–7, 81, 146, 292–5. I. R.

Rakovec, Ivan: Rosthorn, Franc, plemeniti (1796–1877). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi518722/#slovenski-biografski-leksikon (24. avgust 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 9. zv. Raab - Schmid. Alfonz Gspan et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1960.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine