Slovenski biografski leksikon

Rojko (Royko) Gašper, razsvetljenski teolog, r. 1744 menda 1. jan. (krščen 2.) kmečkim staršem Gašperju in Tereziji r. Skargeth v Metavi blizu Sv. Petra pri Mrbu, u. 20. apr. 1819 v Pragi. Osn. šolo je obiskoval v Mrbu, gimn. v Mrbu in Leobnu, filozofijo študiral v Gradcu, nato šel na Dunaj poslušat naravno pravo pri Martiniju in cerkveno pravo pri Rieggerju, v Gradcu končal teol., bil prom. za doktorja ter 1766 ord. Sedem let je služil v dušnem pastirstvu kot kaplan v Selnici ob Dravi in Svečini in tačas preštudiral Histoire ecclésiastique zmernega galikanca Claudea Fleuryja, Bossuetov Discours sur l'histoire universelle, Tillemontove lahno galikansko nadahnjene Mémoires pour servira à l'histoire ecclésiastique, kalvinca Baylea Dictionnaire historique et critique in Voltairove zgodovinsko-filozofske spise. Po razpustu jezuitskega reda l. 1773 je prišel na univerzo v Gradcu za profesorja logike, etike in metafizike, pa že naslednje leto prevzel cerkv. zgod. Zaradi svoje razsvetljenske smeri je prišel navzkriž z graškimi karmeličani. L. 1777 je bil postavljen za ravnatelja dijaškega semenišča z olajšavo, da se mu ni bilo treba ukvarjati z gospodarstvom. Cesar Jožef II. je spremenil graško univerzo v licej in z dekretom 8. nov. 1782 imenoval R-a za prof. na univ. v Pragi. Tu so bila njegova predavanja, v katerih se je kazala njegova razsvetljenska miselnost, izredno dobro obiskana, a zbudila hkrati nasprotovanje. L. 1790 je bil R. dekan teol. fak. Naslednje leto je bil imenovan za svetnika in referenta v duh. zadevah pri dež. vladi in opravljal to službo do 1808. L. 1794 je prišel v komisijo za »adjustiranje« ustanovnih maš pri odpravljenih samostanih, katerih imetje je pripadlo študijskemu skladu; o stvari je podal obsežen referat, ki mu je prinesel veliko priznanje na višjih mestih. L. 1797 je bil soglasno izvoljen za rektorja in bil tako za leto dni predsednik študijskega konsesa, najvišje instance v prosvetnih zadevah. L. 1807 je bil imenovan za korarja kolegiatnega kapitlja pri Vseh svetih na praškem gradu in 1811 postal njega inful. prošt. Kot akademski učitelj je R. dajal mnogo pobude. Kot cerkv. zgodovinar je bil v službi galikanskih oz. Febronijevih idej in eden glavnih nemški pišočih cerkv. zgodovinarjev te smeri; kot vladni referent v duh. zadevah je delal v duhu jožefinih reform. — R-vi spisi: Oratio inauguralis de studio historiae ecclesiasticae (Gradec 1779); Gesch. der grossen allgem. Kirchenversammlung zu Kostnitz (1. in 2. zv., Gradec 1781 in 1782; 3. in 4. zv., Praga 1784 in 1785; 1796 izd. z novim naslovnim listom; o delu: Selig, Anmerkungen über R-s Gesch. der Kostnitzversammlung. Zum 1.-3. Theil. Gradec 1784); Decret der Versammlung zu Kostnitz von der Communion unter beiderlei Gestalten mit Anmerkungen (Praga 1783); Synopsis historiae religionis et ecclesiae christianae methodo systematica adumbratae (Praga 1785; posnetek predavanj za slušatelje); Einleitung in die christl. Religions- u. Kirchengeschichte (Praga 1788,1790²); Geistl. Religions- u. Kirchengeschichte (4 zv., Praga 1789–92; na 8 zv. zasnovano, pa ne dokončano delo). Cerkv. zgod. Češke, ki jo je pred smrtjo končal, ni bila natisnjena. Napisal je tudi nekaj (baje 12) anonimnih sestavkov za glavni organ razsvetljenske smeri Allgem. deutsche Bibliothek (Berlin) in za Helmstedter gelehrte Annalen (Helmstedt, kjer je bila do 1809 univerza). — Prim.: krst. knjiga župn. sv. Petra pri Mrbu; Wurzbach 27, 180–4 (s starejšo literaturo); dodaj: A. Klar, Der Aufinerksame (Gradec) 1819, št. 156; Krones, Gesch. d. Karl-Franzens Universität in Graz 442, 588; W. W. Tomek, Gesch. d. Prager Universität (Praga 1849) 339; Macun 51–3; F. Zmazek, Fara sv. Petra pri Mrbu (1879) 43; Kres 1883, 57, 120; F. Lekše, DS 1893, 386–8 (387 slika); A. Schlossar v ADB 29, 411/2; F. Kovačič, Slov. Štaj. in Prekmurje (Lj. 1926) 312; J. H. (Praga), J 1934, št. 194; Kidrič, Dobrovský 32, 52, 120, 210 op. 144; isti, Zgod. 254; Pajkovo gradivo. Lkn.

Lukman, Franc Ksaver: Rojko, Gašper (1744–1819). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi515706/#slovenski-biografski-leksikon (14. november 2018). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 9. zv. Raab - Schmid. Alfonz Gspan et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1960.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine