Slovenski biografski leksikon

Rojina Frančišek, čebelar. strok. pis., r. 3. okt. 1867 v Zg. Šiški, u. tam 2. febr. 1944. Oče Anton R. je bil tesar, rezbar in ptičar. Po osn. šoli, 3 razr. realke in učiteljišču v Lj. (mat. 1887) je R. služboval kot učitelj v Kolovratu pri Litiji (1887–91), na Dobravi pri Kropi (1891–3), bil nadučitelj v Vačah (1893–6), v Šmartnem pod Šmarno goro (1896–8) ter slednjič šol. upravitelj v Šmartinu (Stražišču) pri Kranju (1898–925). V l. 1917–8 je bil vojak v Judenburgu in Lebringu. Po upokojitvi se je vrnil 1927 v Šiško in tam u. — Z velikim uspehom se je udejstvoval največ kot čebelar, pa tudi kot sadjar in vrtnar, lovec, ribič in pevovodja. — Ljubezni do čebel se je navzel že kot otrok od očeta. Kot učiteljiščnik je dobil teoretično podlago pri prof. Viljemu Linhartu (SBL I, 672–3) in uredil na šolskem vrtu zgleden čebelnjak. L. 1900 je na Dunaju opravil izpit za strokovnega čebelarskega učitelja. Udeležil se je čebelarskih kongresov, zborovanj in razstav v Avstro-Ogrski, Nemčiji, Franciji in Italiji ter navezal osebne stike z mnogimi znamenitimi tujimi strokovnjaki. Na vseh službenih mestih si je uredil vzorne čebelnjake, preskušal razne moderne metode čebelarjenja in se teoretično izpopolnjeval ter posredoval skušnje kot eden najpopularnejših predavateljev in publicistov svojega časa. S tega področja je objavil vrsto člankov iz prakse, teorije in zgodovine, pa tudi poročil, prigodnih člankov in drobnih zapiskov v SČ, ki mu je bil od ustanovitve (1898) do l. 1918 urednik. Sprva je v časopis pisal skoraj sam, čez čas pa mu je uspelo pritegniti več pomembnih sodelavcev, kakor: dr. W. Schmida (gl. članek), Jos. Westra, Iv. Jurančiča (SBL I, 413–4), M. Humeka (SBL I, 359–60), Avg. Bukovca (SBL I, 64) i. dr. Izdal je A. Janše Popolni nauk o čebelarstvu v prevodu (Lj. 1906 s predgovorom dr. W. Schmida; Lj. 1922 z dostavkom M. Humeka). Priobčil je avtobiografski spis Nekaj čebelarskih spominov (SC 1933–7), a ga ni utegnil zaključiti, Zavzemal se je za kranjiča Janševe mere, za panj Fr. Gerstunga ter s tem utrl pot Alberti-Žnideršičevemu panju. Izumil je »gorenjsko« stiskalnico za vosek. Pisal in predaval je nazorno, živo in zabavno ter veliko prispeval k popularizaciji modernega čebelarjenja. — Tudi za lov se je vnel pod očetovim vplivom, do pravega udejstvovanja pa je prišel kot učitelj v Kolovratu in kasneje. Kot lovski pisatelj se je veliko oglašal v L (1919–35) zlasti s sočnimi opisi raznih doživljajev. — Kot sadjar je vzgojil na tisoče sadnih dreves in jih oddal zlasti Kmetijski družbi za njene člane. — Kot glasbenik je vodil pevske zbore in se udejstvoval z violo 12 let kot član salonskega orkestra v Kranju. — Ps. in šifra: Fr. Rovski, Radivoj Posavski, F. P. — Prim.: SČ 1919, 1–2; 1922, 11 (s sliko ), 26 ( slika); 1933,186 ( slika); 1937, 145–6 (s sliko), 147 (Cv. Golar); SN 1937, št. 243; J 1937 št. 249 (s sliko); 1944, št. 27 (s sliko) in št. 29; D in KL 1944, št. 6; SČ 1945, 7–8 (s sliko); Spom. almanah 190 (slika), 329; Sodobno čebelarstvo (gl. kazalo). Ara. + Gpn.

Andrejka, R., Gspan, A.: Rojina, Frančišek (1867–1944). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi515518/#slovenski-biografski-leksikon (17. september 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 9. zv. Raab - Schmid. Alfonz Gspan et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1960.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine