Slovenski biografski leksikon

Rohrman Viktor, gospodarstvenik in narodni delavec, r. 15. jul. 1858 v Novem mestu, u. 5. maja 1939 v Lj. Oče, ki je bil v Novem mestu posestnik, mlinar in trgovec z dež. pridelki, je sina po dokončanih dveh razredih gimn. v domačem kraju 1869–71 poslal v uk v Lj. k trgovcu z deželnimi pridelki Strzelbi. Tu je R. obenem dokončal Mahrovo trgovsko šolo. Zatem je prakticiral v Gradcu, na Dunaju in v Münchenu, nato pa prevzel doma po materi posestvo in trgovino. Tu se je vključil v slov. narodno gibanje in delal pri čitalnici in pri gasilskem društvu. Ko so 15. avg. 1880 blagoslavljali v Dolenji vasi pri Ribnici prvo gasilno brizgalno na Slovenskem, se je tu seznanil z Nacetom Merharjem, ki je prvi uvedel pri gasilcih slov. poveljevanje. R ga je uvedel tudi v Novem mestu in si za to nakopal sovraštvo nemškutarjev. Ker sta si bila znanca z urednikom Jurčičem, je iz Novega mesta dopisoval v SN. Ko se je 1881 oženil s hčerjo svojega bivšega šefa Strzelbe, je prevzel njegovo veletrgovino v Lj. in jo v naslednjih desetletjih razširil na domačem in inozemskem tržišču (dež. pridelki, suha roba). Tudi v Lj. je ostal v vrstah slov. nacionalnega meščanstva in se uveljavljal kot lastnik slov. drobnega trgovskega kapitala nasproti tedaj prevladujočemu nemškemu. Aktivno se je udeleževal tudi organizacijskega zbiranja slov. trgovstva. Bil je med tistimi, ki jim je končno uspelo, da je prišel 1905 lj. trgovski gremij v slov. roke; na občnem zboru 8. jul. 1905 je bil tudi R. izvoljen v slov. gremijalno upravo. Bil je 31 let svetnik Zbornice za TOI za Sjo. živo se je udejstvoval v nacionalnih liberalnih društvih in bil podpornik lj. Sokola, Narodne čitalnice, gasilskih društev in SPD, bil je soustanovitelj novomeškega in šišenskega Sokola, zbiral je za Narodni dom v Lj. in sam prispeval zanj, predsedoval je odboru za postavitev spomenika v svetovni vojni padlim iz šentpetrske fare, zbiral je za dijaško pomoč in kuhinjo itd. Nadalje je delal v okviru DCM, ki ji je bil soustanovitelj. Bil je član vodstva DCM od 1923 nepretrgoma do smrti, član ožjega odbora pa v letih 1923–35. Z Iv. Vrhovnikom je bil steber šentpetrske podružnice DCM: 1890–4 blagajnik, 1894–928 podpredsednik, bil 1928 ob svoji sedemdesetletnici izvoljen za predsednika, ob 50-letnici te podružnice pa za njenega dosmrtnega častnega predsednika. — Prim.: izvestja gimn. v Novem mestu; J 1928, št. 164; 1938, št. 162; 1939, št. 104; SN 1939, št. 102; TL 1939, št. 52; KDCM 1938, 63–4; 1940, 37–8. Smj.

Smolej, Viktor: Rohrman, Viktor (1858–1939). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi513926/#slovenski-biografski-leksikon (24. avgust 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 9. zv. Raab - Schmid. Alfonz Gspan et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1960.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine