Robič, Simon (1824–1897)
Vir: Zbirka upodobitev znanih Slovencev NUK

Slovenski biografski leksikon

Robič (Rabič do 1865) Simon, prirodoslovec, brat Luka R-a (gl. čl.), r. 11. febr. 1824 v Kranjski Gori malemu kmetu Jakobu, u. 7. marca 1897 na Šenturški Gori. Obiskoval je v Lj. gimn. (1839–45), filoz. (do 1847), bogoslovje (do 1851, ord. 1850). Služboval je kot kaplan v Metliki (od 1851), Loškem potoku (od 1855), Dobu (od 1856), Preddvoru (od 1858), Borovnici (od 1862), Šenčurju pri Kranju (od 1868), bil beneficiat v Olševku (1870), upravitelj na Šenturški gori (1874 do smrti) in vodja tamkajšnje zasilne šole (od 1893).

I. Botanik. V gimn. je R-a navdušil za prirodoslovje botanik Fr. Hladnik (SBL I, 323); kot bogoslovec je R. prepisal in prerisal (1843 do 1849) Gottlieb W. Bischoff, Die botanische Kunstsprache in Umrissen nebst erläuterndem Texte zum Gebrauch bei Vorlesungen und zum Selbstunterrichte, 1822 (R-ev vezan rkp. 372 str., 503 slike, NM). Zanimal se je za cvetnice, strupene rastline (DS 1888, 58–60, 77–8, 109–10; 1889, 125–6, 153–4, 267–70), najbolj pa za necvetnice. S 44 vrstami oz. z 21 rodovi gliv, nabranimi v Kamniških planinah in na Šenturški gori, je R. dopolnil (Dodatek k Vossovi mikologiji, IMK 1895, 159–63) Vossovo Micologia carniolica (MMK 1889–92). R-evo zbirko gliv hrani Prirodoslovni muzej v Lj. (8 fasc., št. 1–8 in 10 nizkih škatel). Med glivami je 10 takih, ki jih je R. prvi zasledil. Zbiral je sladkovodne in morske alge (ib., 3 fasc., št. 9–11); lišaje (ib., 16 fasc., št. 12–27) v okolici Preddvora, v Kokrski in Bistriški dolini, na Šenturški gori in v sosednjih Alpah; zbirko je objavil z natančnimi podatki o najdiščih (IMK 1893, 118; 1895, 33, 83, 118, 153); mahove (R-ev herbarij mahov, 10 fasc., št. 28–37; velike mape I-III s kartoni št. 1–127; album mahov z naslovom S. R-a zbirka mahov z leta 1871; muzeju jo je podaril I. Vrhovnik in tudi opisal v IMK 1899, 184) v Olševški in Preddvorski okolici, v okolici Šenčurja, Prebačevega, na Storžiču, na Zaplati, v Kokrski dolini, pod Možanci na Grintovcu, Grebenu, Šenturški gori in bližnjih planinah, v Kamniški Bistrici in na Veliki planini, nekaj malo vrst na Notranjskem, Primorskem in na visokem Gorenjskem ter jih opisal (Kranjski mahovi, IMK 1893, 28, 67, 109). V Kokrski dolini je R. našel v nižini ca. 570 m dva, navadno v višini rastoča maha: Andreaea rupestris (zdaj Rothii) in Mielichoferia nitida (S 1885, št. 89); na slov. tleh je odkril tudi dotlej nepoznan mah v Evropi (Myurella careyana Sulliv.; N 1871, 396) in v literaturi (Trochobryum carniolicum Breidler et Beck; IMK 1893, 71; Verh: d. Zool. Bot. Gesellsch. 1884, 5, 105).

II. Entomolog. R-eva zbirka hroščev in drugih členonožcev (NM, 5625 kosov v 7 predalih) je opremljena z njegovimi originalnimi podatki o najdišču in prav zato velike vrednosti, čeprav takratni način prepariranja insektov ni bil najboljši. R. je pošiljal hrošče v zameno v Wrocław univ. prof. dr. G. Josephu; R-u na čast je imenovana Bathyscia khevenhülleri var. robiči (= Ceuthmonacharis Robici Ggb.).

III. Malakolog. R. je zbiral za hannoveranskega prirodoslovca planinske polže (N 1881, 347), zaradi mehkužcev je bil v stikih z mnogimi inozemskimi znanstveniki (Clessin, Brusina, Gremblich, Bielz, Frauenfeld, Bessmann, Westerlund in Stossich). Odkril je 10 zanimivih originalov, od katerih je 5 imenovanih po njem. R-eve polže je poleg Erjavčevih naslikal P. Žmitek (Sajovic, Kranjski mehkužci, IMK 1908, platnice), med njimi R-ev ponos, Amalia robiči Simroth. V jarku med Borovnico in Ohanico je R. našel tudi kranjsko školjko z biserom, Unio batavus v. ater Cless. Celotna zbirka (NM) obsega 10.750 kosov, 2759 vrst.

IV. Geolog, paleontolog in jamar. Pri zbiranju okamenin zlasti v Kamniških planinah (1007 kosov, 135 vrst) je R. odkril Mokriško zijalko in tam popoln okostnjak medveda brlogarja (Lj., Prirodoslov. muzej). Kot prvi je R. spoznal, da so okoli Kamnika (Tunjice, Vrhpolje, Viševek, Stranje, Komenda) neogene terciarne, posebno sarmatske tvorbe (N 1881, 405; 1882, 20, 27, 36; Hilber, Jahrb. d. Geol. Reichsanstalt, Wien 1881, Bd. XXXI, H. 4) in našel pri Tunjicah okamenelega polža Pleurotomaria carniolica Hilber (Carn. 1909, 21–3). Pregledal je Ledenico na Vel. Planini, Vetrnico, Brezno v Kofci, brezna okoli Borovnice in Doba, napisal poljudnoznanstveni članek o jamah, jamski favni (Drittes Jahresh. d. Vereins d. Krain. Landesmuseums 1862, 165–7) in si za geol. in paleontol. dognanja pridobil priznanje doma in v inozemstvu.

R. se je bavil tudi z osteologijo in bil izvrsten preparator (19 ptičjih okostij, Lj. Prirodoslov. muzej).

Razpošiljal je na vse strani modrase in gade (črne), ki jih je sam gojil za pokopališkim zidom na Šenturški gori, v ted. Petrograd pa školjke in ok. 400 vrst necvetnic. Obogatil je zoologijo in botaniko z novimi vrstami in rodovi, nabral velike zbirke, ki jih je prodal (izkupiček dal za dijaške ustanove) in zapustil dež. šol. svetu v Lj. za učne zavode. Bil je v stalni zvezi z znanstveniki na Dunaju, v Berlinu, Londonu, Parizu in Ameriki, manj znan pa v domovini.

Objavljal je prirodoznanstvene članke, zapiske, fenološke črtice v N (1865, 151; 1867, 56, 76, 140; 1868, 417; 1869, 225, 313; 1871, 396, 419; 1872, 409, 417; 1875, 90, 96; 1876, 44–7, 78; 1877, 14, 28, 35, 51, 66, 74, 87, 155, 268, 276, 405, 409; 1878, 201, 209; 1879, 220, 429; 1880, 46, 165, 241, 288, 348; 1881, 117, 222, 347, 405; 1882, 7, 14, 20, 27, 31, 36, 70, 187, 238, 332; 1883, 371; 1884, 62, 177, 232, 271, 280; značka R.), pozneje v S, DS, sistematsko znanstvene pa v IMK (1893, 28, 67, 109, 118, 148, 201; 1894, 38; 1895, 33, 83, 118, 153, 159–63) in LMS (1869, 67–78).

Kot zaveden narodnjak R. ni soglašal z muzejskim kustosom Dežmanom (N 1868, 417) in s strokovno kritiko osmešil Nemca H. Engelthalerja (N 1875, 90). Zavzel se je za ustanovitev planinske organizacije (PV 1943). Kot človek je bil originalen (klobuk iz storževih lusk), skromen, pevec in humorist.

Prim.: Deschmann, LT 1868, št. 90; Juratzka, Vhdl. Zool. Bot. Ges., Wien 1871, 81; Hilber, Ueber das Miocän. Jahrb. Geol. R.-A., Wien 1881, B. XXXI, H. 4; Kerner, Flora exs. Austro-Hungarica 1881–5; Beck, Vhdl. Zool. Bot. Ges., Wien 1884, 5; Bittner, Denkschrift d. Wiener Akademie, 1884, Bd. 48; Breidler u. Beck, Vhdl. Zool. Bot. Ges., Wien 1884, 105; Paulin Alfons, Voss, Versuch einer Geschichte der Botanik in Krain, LZg 1885, Nr. 205–8, 210; Ullepitsch, Ein kleiner Nachtrag zu Voss, Versuch einer Geschichte …, Oesterreich. Bot. Zft 1885, 59; Voss W., ib., 144 (Correspondenz); isti, Versuch einer Geschichte der Botanik in Krain, Jb. d. Staats-Ober-Realschule in Lb. 1885, 36; Clessin, Die Molluskenfauna Oesterreichs-Ungarns u. d. Schweiz, 1887; Fauna 1887, 85; 1890, 656; Voss W., Robič Simon, ein krainischer Naturforscher, MMK 1889, 282; Wettstein, Ueber das Vorkommen von Trochobryum carniolicum in Südserbien, Oesterr. Bot. Zft 1890, 170; Lampe F., DS 1897, 217–8, 256, 257 (slika); Vrhovnik Iv., Simona Robiča zbirka mahov iz l. 1871, IMK IX 1899, 184; I. Vrhovnik, ZD 1902, št. 50; Derganc, Allg. Bot. Zft 1904, Nr. 5–6; Reitter, Catalogus coleopterorum Europae, 1906; Sajovic Gvidon, Kranjski mehkužci, IMK 1908, 11; isti, Eine Flussmuschel mit Perlenbildung, IMK 1908, 210; Hilber, Pleurotomaria carniolica Hilb., Carn. 1909, 21; Sajovic Gvidon, Ein Beitrag zur Geschichte der Steiner Alpen, Carn. 1909, 24; Głowacki J., Die Moosflora der Julischen Alpen, ib. 1910, 147; isti, Moosflora der Steiner Alpen, ib. 1918, 13; isti, Ein Beitrag zur Kenntnis der Moosflora der Karstländer, ib., 1913, 114; Głowacki, Johann Breidler, Ein Nachruf. Mittheil. des Naturwissensch. Vereins für Steiermark, 1913, 3; Sajovic Gvidon, † Julij Głowacki, Carn. 1915, 227; Kuščer Lj., Originalna nahajališča mehkužcev v Sji, GMS 1921–3; Kos Fr., Prirodopisec Simon Robič, Ob stoletnici rojstva, ib., 1924/5 B, 69; Lavtižar Josip, Spomini, 1926, 56, 103, 104; Krmelj Fr., Simon Robič (J. Lapajne, Od Ilirije do Jsle) 1931, 77; Wester, Simon Robič, prvi pobornik slov. planinske organizacije, PV 1943, 96; Pavletić Zlatko, Trochobryum carniolicum, Priroda, Zgb 1952, 333; Glaser IV, 218; Simroth, Versuch einer Naturgeschichte der deut. Nacktschnecken mit ihren europäischen Verwandten, Zft f. Wissensch. Zoologie, B XLII, 339; Pisma (uradna) Robiču, NUK, rkp. št. 640; Breidler, Laubmoose Steiermarks, 166; Volc J., Kranjska gora od 1362–1940, 126, 133, rkp. v župnij. uradu Kranjske gore; J. H(adži), NE III, 953. — Slike: DS 1897, 256, 257; GMS 1924/5, B, 71; J. Lapajne, Od Ilirije do Jsle 1931, 78. Ap.

Piskernik, Angela: Robič, Simon (1824–1897). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi510849/#slovenski-biografski-leksikon (23. februar 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 9. zv. Raab - Schmid. Alfonz Gspan et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1960.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine