Slovenski biografski leksikon

Ritter-Vitezović Pavel, polihistor in pesnik, r. 7. jan. 1652 v Senju, u. 20. jan. 1713 na Dunaju. R. je bil potomec nemške pohrvatene družine, ki je 1652 dobila ogrsko-hrv. plemstvo in grb. 1670 je končal šest razr. jezuitske gimn. v Zgbu in nato popotoval po bližnjih deželah, med drugim tudi po Italiji. Večkrat je menda bil tudi pri očetovem prijatelju Volku Adamu Mordaksu v Mostku (Neuhof) pri Novem mestu ter po le-tega priporočilu prišel na dvor kneza Iv. Vajk. Turjaškega v Lj., kjer se je vadil v orožju in jahanju. Želja po književnem delu in očesna bolezen sta povzročili, da je po nekaj mesecih zapustil megleno Lj. ter šel 1676 k Iv. Vajk. Valvasorju na Bogenšperk. Tu je ostal vsaj do konca l. 1678, študiral, spremljal svojega učitelja in mu pomagal. Zlasti se je seznanil z zemljepisom, z zgod. in z rezanjem v baker. Tudi pozneje se je še kdaj vračal na Bogenšperk, tako n. pr. 1684, ter ohranil prijateljske zveze z znamenitim kranjskim polihistorjem. V Valvasorjevih delih je precej sledov njunega sodelovanja. Tako je v Topografiji sodobne vojvodine Kranjske (1679) izmed 316 bakrorezov signiranih 54 z R-jevim imenom; v začetku tega albuma je tudi R-jeva latinska pozdravna pesem. Take pesmi so še v Topografiji sodobne nadvojvodine Koroške (1681); v Theatrum mortis humanae tripartitum (1682), v Popolni topografiji stare in sodobne vojvodine Koroške (1688) in v Slavi vojvodine Kranjske (1689); v le-tej beremo tri hvalnice, eno, ki jo je zapel v svojem imenu, v latinščini, drugo in tretjo, zapeti v imenu Hrvatske in Dalmacije, pa v hrvaščini in latinščini. V Slavi (VI, 363) je objavljena tudi R-jeva latinska čestitka ob drugi Valvasorjevi poroki. R. je utegnil pomagati Valvasorju tudi pri latinskih verzih v Theatrum mortis. Gotovo pa mu je priskrbel gradivo, n. pr. za zgodbo o smrti Jakoba Vojnića, dekle v Okučanih, dečka v Senju (Theatrum mortis), za opise šeg in navad pri Hrvatih (Slava VI), zlasti pa za XII. knjigo Slave, ki obravnava hrvatske kraje. Valvasor je R-ja v Slavi omenil med kranjskimi pisatelji (VI, 362–3), obširneje pri opisu Senja (XII, 90 do 92). Verjetno je R. dal pobudo, da je zgb škof Mikulić 1690 kupil bogato Valvasorjevo knjižnico. Značilno je, da je R. izdal svoji prvi publikaciji v Lj. 1681; to sta Apographum ex Joanne Lucio aliisque nonnulis approbatis historicis de comitibus Corbaviae, qui fuerunt ex genere Gussich (genealoško delo o Gušičih, ki je nastalo že za prvega bivanja na Bogenšperku) in Vinculum ex Pindiis hortis (dve prigodnici) v slavo zgb kanonika in poznejšega škofa Aleksandra Mikulića. Te dve objavi sta razglasili R-ja za zgodovinarja in pesnika ter mu utrli pot v nemirno življenje, v katerem se je razvil v tipičnega polihistorja 17. stol. Čeprav je imel velike načrte, a je brez globljega študija utegnil objaviti le spise prigodniškega značaja, je pomen njegovega zgodovinskega, pesniškega, slovniškega, slovarskega in ljudskoprosvetnega dela za Hrvate precejšen, ker je prvi poudarjal zgodovinsko opravičenost hrvatskega narodnega imena in potrebo po polit. in kultur. zedinjenju Hrvatov. — Prim.: Vodnik, Povijest hrv. književnosti I, Zgb. 1913, 291 sl. in 291 (literatura); Klaić, Život i djela P. R. Vitezovića, Zgb. 1914; isti, Mladi dani Pavla R. V., Veda 1914, 354–68, 471–82; Kombol M., Povjest hrv. književnosti, Zgb 1945, 265 sl. in 418. Rpl.

Rupel, Mirko: Ritter-Vitezović, Pavel, plemeniti (1652–1713). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi509138/#slovenski-biografski-leksikon (21. februar 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 9. zv. Raab - Schmid. Alfonz Gspan et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1960.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine