Slovenski biografski leksikon

Ripšl Dragotin Ferdinand, pesnik, kronist in sadjar, r. 1. nov. 1820 pri Sv. Juriju pri Celju ondotnemu učitelju, u. 8. nov. 1887 v Vidmu ob Savi. Študiral je gimn. v Celju, filozofijo in bogosl. v Clcu (ord. 1843). Služboval je kot kaplan na Vranskem, v Konjicah, pri Sv. Križu pri Slatini, v Rojah v Labotski dolini, Št. Andražu v Labotski dolini — tu objavil nekaj proze (Drobt. V, 1850) — in v Brežicah; 1854–9 je bil kurat pri Sv. Miklavžu nad Laškim, 1859–64 polkovni kaplan 47. pešpolka, 1864–74 župnik v Loki pri Zidanem mostu, od 1874 do smrti pa župnik v Vidmu. R. je bil daleč znan po svoji šaljivosti in družabnosti. L. 1859 je bil eden od »treh domorodcev iz Šentjurja poleg Celja« (ostala dva sta bila Benjamin in Gustav Ipavic), ki so »na svitlo dali ino vsim pošteno-veselim Slovencom podarili« Pesmarico za kratek čas (v Beču 1859; 1. in edini zvezek), obsegajoča 20 pesmi, od njih 10 zdravic. Vse besedilo je R-ovo, napevi pa R-ova (2), Ipavčevi (Benjamin 6, Gustav 9, dr. Alojzij 1) in dva »staroslovenska«. O pesmih pravi R., da so »odločene za kratek čas ino ne išejo nobene večne slave«; zato prosi » pismouke«, naj jih ne sodijo preostro. Nekatere od njih so z napevi vred ponarodele (št. 3. Prememba. Kdo bi zmerom tužen bil? št. 10. Slov. dežela. Jaz vem za deželo; št. 11. Majolka. Majolka bod' pozdravljena; št. 14. Kdaj moramo piti? V jeseni mor'mo piti; št. 20. Zdravička. Ko b' sodov ne b'lo). V pesmarici, ki jo je videl 1869 I. Macun pri Razlagu, je bila med 57 pesmimi z napevi večina R-ovih.

R. je pri Sv. Miklavžu in v Loki sestavil farni kroniki, ki ju I. Orožen s pohvalo omenja, pozneje tudi videmsko kroniko. V Loki je »po lastnih skušnjah in najboljših virih spisal« knjižico Kratki nauki za sadjerejo, ki jo je »na svetlo dal in slov. kmetom v prid namenil Ljudv. vit. pl. Gutmansthal-Benvenuti«, lastnik graščine v Radečah (Lj. 1867, 1874²), kot 1. in edini zv. Knjižnice za kmete. R. je objavljal tudi sestavke o narodnih običajih (SG II, 1858, 164–6, 178–83, 196–8; KMD 1884, 152) in pisal prozo v Drobt. V (1850), 153–4, 179–83. Na 5. slov. taboru v Sevnici spomladi 1869 je govoril o potrebi slov. »pravniškega vseučilišča«. — Prim.: Glaser III, 233; Macun 164, 177; Mal 112; Orožen IV/2, 348, 454; Zgod. slov. univ. v Lj. do 1929, 73; Prijatelj, KPZS IV, 87; SBL I, 221, 279, 363, 364, 365, 642; Vošnjak I, 52–3 (da je bil R. župnik pri Sv. Jederti nad Rim. Toplicami, je V-ov lapsus memoriae); Pajkovo gradivo; AZN I, 117; N 1867, 169; SGp 1867, št. 33; Levec, LZ 1887, 766; S 1887, št. 255; SN 1887, št. 255; J. Polec in B. Senekovič, Vseučil. zbornik, Lj. 1902, 65; F. Kovačič, Nadžupnija Sv. Križa pri Rogaški Slatini, Mrb 1914, 75. Lkn.

Lukman, Franc Ksaver: Ripšl, Dragotin Ferdinand (1820–1887). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi509001/#slovenski-biografski-leksikon (14. november 2018). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 9. zv. Raab - Schmid. Alfonz Gspan et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1960.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine