Slovenski biografski leksikon

Režek Adolf, kemik, r. 25. sept. 1902 v Varaždinu, kjer je obiskoval osn. šolo in real. gimn. (mat. 1922). Na filoz. fakulteti v Zgbu je študiral (1924–8) prirodoslovno skupino s kemijo kot glavnim predmetom in z disertacijo O reakciji glioksala z rezorcinom promoviral l. 1934. Bil je (1928 do začetka 1937) asistent Inštituta za medicinsko kemijo na univ. v Zgbu, 1937–40 asistent na Zavodu za farmakologijo in toksikologijo medic. fakultete v Zgbu, od 1940 izred. prof. za medic. kemijo na Veter. fak. v Zgbu, od 1943 red. prof. – V Rogaški Slatini je 1931 preuredil dotedanji skromni kemijski laboratorij, ga organiziral in vodil do 1938 kot Laboratorij za medicinsko kemijo: iz le-tega se je pozneje razvil Balneološki zavod. Poleg drugih publikacij je R. napisal sam ali s sodelavci članke o Rogaški Slatini, njeni zgodovini in njenih vrelcih v revije: Alma mater Croatica (Zgb 1940, št. 10); Archives internationales de Pharmacodynamie et de Thérapie (Gand-Paris 1939, vol. 61, fasc. 2); Arhiv za kemiju i tehnologiju (Zgb 1940, št. 3–6; nem. prevod v Der Balneologe, Berlin 1942, št. 1); Der Balneologe (Berlin 1942, št. 4); Farmaceutski vjesnik, Zgb 1932, št. 15 in 16 (nem. prevod v Pharmazeut. Monatshefte, Wien 1933, št. 3–4); 1933, št. 22; Glasnik hemiskog društva kr. Jugoslavije (Bgd 1931, knj. 2, sv. 4; nem. prevod v Internat. Mineralquellenzeitung, Berlin-Wien 1932, št. 1, 2); 1933, knj. 4, sv. 1 (nem. prevod v Pharmazeutische Monatshefte, Wien 1933, št. 9); 1935, knj. 6, sv. 3; Glasnik hrvatskog prirodoslov. društva (Zgb 1936, god. 41–8, 231–45); Lječnički vjesnik (Zgb 1938, št. 7, ponatis v Odabrana poglavlja iz balneologije. Zbirka separata Liječničkog vjesnika, Zgb 1938, sv. 8); 1943, št. 6; dodana je literatura o Rogaški Slatini = Bibliografija II; 1954, št. 3–4; Wiener klinische Wochenschrift (Wien 1955, št. 26). Prav tako obravnavata Rog. Slatino tudi razpravi (Razprave matem.-prirodoslov. razr. AZU v Lj. 1940, knj. I; AZU v Lj., Poročila 2, 1947) in knjiga Iz prošlosti vrela mineralnih voda v Rogaški Slatini (s predgovorom Fr. Kidriča; Celje 1937; dodana je literatura o Rog. Slat. = Bibliografija I). Razen tega je pisal R. o Dolenjskih Toplicah (O termalnoj vodi Dolenjskih Toplica, Lječnički vjesnik, Zgb 1936, št. 4) in o Šmarjeških Toplicah (Perkutana difuzija ugljičnog dioksida iz akratoterme Šmarjeških Toplica, Arhiv za kemiju Zgb 1951, št. 1–2). Imel je številna predavanja o rezultatih svojega raziskavanja v Rogaški Slatini; upoštevajoč njegovih preko 50 izvidov, so 1952–5 preuredili tamkajšnje vrelce, R-a pa v priznanje zaslug imenovali 1956 za častnega občana Rogaške Slatine. — Prim.: A. B., J 1937, št. 208; -nio., Jutarnji list, Zgb 1937, št. 9217; Kd, ČZN 1937, 163–82; td, S 1937, št. 198 a; V. Bazala, Liječnički vjesnik, Zgb 1938, št. 9; S. Mihelić, Arhiv za hemiju i tehnologiju, Zgb 1938, št. 1–2; F. Minařik, ČZN 33, 1938, 99–106; Dr. J. Tominšek, PV 1938, št. 2; M. K., LZ 1939, 315; Obzor, Zgb 1940, št. 201; A. Wissert, Morgenblatt, Zgb 1940, št. 208; Ž. K., S 1940, št. 157; S. Mihelić, Arhiv za kemiju, Zgb 1947, št. 1–4; L. R., SPor 1956, št. 38; lastni podatki. *

Uredništvo: Režek, Adolf (1902–1980). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi504857/#slovenski-biografski-leksikon (23. oktober 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 9. zv. Raab - Schmid. Alfonz Gspan et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1960.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine