Slovenski biografski leksikon

Retzer (Recer) Janez, tiskar, r. ok. 1777 neznano kje, u. 12. maja 1815 v Lj., je na oglas v WZg proti koncu l. 1803 kupil od A. Gasslerja (SBL I, 205–6) hišo, tiskarno, pravico do tiska in zalaganja normalnošolskih knjig ter knjigotrško obrt z večjo knjižno zalogo. V Lj. se je naselil vsekakor šele ob nakupu podjetja; 22. jan. 1804 izjavlja mestni magistrat v Lj. okrožnemu uradu, da »je Rötzer še vse premalo časa tu, da bi mogli primerno oceniti njegovo vedenje in znanje«. Ko mu je prva žena Terezija, roj. Baumgartner, l. 1809 umrla, se je naslednjega leta drugič poročil z Ljubljančanko Marijo Klemenčič (hišo na Mestnem trgu 12 je tedaj prevzela hčerka iz prvega zakona Marija R.).

Ker R. lj. razmer ni poznal in je vrh tega kupil od Gasslerja obrtne pravice – med njimi tudi neke sporne – ne da bi bil dobil od magistrata poprejšnji pristanek, je imel že takoj ob začetku svojega dela v Lj. velike težave. Dne 16. nov. 1803 sta lj. knjigotržca Wilhelm Heinrich Korn in Johann Georg Licht vložila na magistratu protest proti Gasslerjevi prodaji knjigotrških pravic, češ da jih ne on ne njegova prednica, vdova Joh. Fr. Egerja, nista imela. Ker je R. kupil od Gasslerja tudi veliko zalogo knjig (Gassler je imel v desetletju 1795–804 v najemu tudi Kleinmayrovo knjigarno), se je trdovratno bojeval za knjigotrško pravico, klical na pomoč Gasslerja na Dunaju ter gnal stvar na najvišjo instanco, na dvorno pisarno. Ta je končno 11. aprila 1806 rešila pravdo v korist knjigarnarjev Korna in Lichta. Mestni magistrat in okrožni urad pa sta potrdila R-ju pravico do izvrševanja tiskarske obrti in do zalaganja šolskih knjig (6. apr. 1804). Prav tako so mu na prošnjo z dne 2. febr. 1804 stanovi priznali pravico do naslova: Ständischer Buchdrucker im Herzogthume Krain, ker je dokazal, da je naslednik Mayrove tiskarne, ki so jo l. 1678 ustanovili stanovi; kljub temu je zanje tiskal tudi Leopold Eger kot naslednik Ignaca Merka in se podpisoval kot »c. kr. deželni in stanovski natiskavic«. Tudi pravica do natisa in zaloge šolskih knjig vsaj v dobi francoske okupacije in pozneje ni ostala izključno R-ju; tiskal jih je n. pr. tudi Leopold Eger, »s šolskimi bukvami zakladnik« je bil po francoski dobi tudi Jurij Licht. A tudi R. se ni ravnal po odločitvi oblasti, saj je tudi po l. 1806 tiskal knjige za lastno prodajo. Konkurenčni boj med tremi tiskarnami v Lj. je bil v negotovih vojnih časih trd že do francoske okupacije. Še trše je šlo tiskarjem med francosko okupacijo, ko je začasno prenehala LZg in je Lj. dobila še četrto tiskarno l'Imprimerie Impériale du Gouvernement des Provinces Illyriennes, ki jo je v Kresiji uredil dotedanji tržaški tiskar Joseph Sardi in pozneje (1816) prevzel in na novo organiziral J. Sassenberg (gl. čl.).

V vlogah na mestni magistrat toži R., da ima malo zaslužka, veliko družino in obilno zalogo knjig, ki jih je prevzel od Gasslerja, da ne tiska nobenega časnika kakor druga dva tiskarja itd.

Po R-jevi smrti se je vdova Marija drugič poročila s svojim faktorjem Jožefom Skerbino, ki je vodil nato podjetje pod svojim imenom. Po njegovi smrti (25. dec. 1819) je vodila tiskarno spet vdova Marija Skerbina do svoje smrti (30. avg. 1827). Za njo jo je prevzela in vodila šestnajstletna dedinja Frančiška R., Marijina hčerka iz prvega zakona; 25. maja 1829 pa se je Frančiška R. poročila z Jožefom Blaznikom, ki je bil pri njej v službi kot stavec že od 29. julija 1828, ter mu prepustila tiskarno.

R. je skraja predvsem ponatiskoval nabožna dela, ki so bila izšla v njegovi tiskarni za Egerja oz. Gasslerja. Vendarle si je te tiske lastil in jih ponatiskoval tudi mladi Janez Leopold Eger v svoji (Merkovi) tiskarni. Dalje je R. natisnil oz. ponatisnil nekaj šolskih knjig. Po francoski dobi je podjetje zaradi bolezni in smrti lastnikov ter pogostega menjanja vodstva pešalo. Nov polet je doživelo pod Jožefom Blaznikom.

Važnejši slov. tiski R-ja so: J. Japelj, Cerkvene pesmi (1804), Ta velki katekizmus (1804, 1809); Sveti postni evangelji (1804, 1806, 1810); Listi inu evangelji (1805, 1806, 1809); Japelj-Kumerdej, Svetu pismu, Novi test. II (2. izd. 1804); Mésenguy-Gollmayr (oz. Ravnikar), Sveta maša (8.–13. natis 1804–1815); Jan. Debevec, Kratki navuki (5. nat. 1807); Rituale romanum (ima tudi slov. besedilo, 1808); Klementini, Sveti križovi pot (1808). Od tiskov svetne vsebine je omeniti publikacije, kot so: Plateltaf (1808); Jan. Debevec, Majhine perpovedvanja (1809); Kranjska pratika za lejto 1805; Nova kranjska pratika (vsaj 1806–1810); Narnovši pratika (1812). V. Vodniku je natisnil Pesme za pokušino (1806), prevod Lhomontove francoske slovnice Početki gramatike (1811), Abecedo ali Azbuko (1812).

Jožef Skerbina je natisnil v tej tiskarni knjige: Sveti postni evangelji (1817); Listi inu evangelji (1817); Škrinjar, Molitu grešnika (3. izd. 1817); Nova Kranjska pratika (vsaj 1818 in 1819), po njegovi smrti pa vdova Marija Skerbina Liste inu evangelje (1820, 1826), po njeni smrti pa dedinja hčerka Frančiška R. še J. Ciglerja Molitve za bolnike (1828).

Prim.: rojstne, poročne in mrliške knjige (KapALj); Reg I, fasc. 153, št. 1393 s priključki (MALj); akti v DAS: stan. arhiv, 1803, fasc. 42, No 1735; 1804, fasc. 16, Nr 239; 1049; 1462 ad 239; Testamenti, III, Lit. R Nr 122 (ženitna pogodba R-ja ob poroki z Marijo Klemenčič). – Arko, Tristoletnica tiskarstva v Lj., 21; P. Radics, Geschichte d. deut. Buchhandels in Krain, v Archiv für Geschichte des Deutschen Buchhandels, VI, 1881, str. 91; Iv. Vrhovnik. Slov. knjižni trg pred sto leti, IMK 1905, 162–8; R. Andrejka, Prve lj. industrije, Kron I/1934, 188; 130 let Blasnikove tiskarne, Lj. 1959, 8–12. Lgr.

Logar, Janez: Retzer, Janez (okoli 1777–1815). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi504230/#slovenski-biografski-leksikon (16. september 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 9. zv. Raab - Schmid. Alfonz Gspan et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1960.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine