Slovenski biografski leksikon

Remb (Remp, Rembp) Frančišek Karel, slikar, kršč. 14. okt. 1674 v Radovljici, sin slikarja Janeza Jurija R-a (gl. čl.), prvi od šestero otrok, u. l. 1718 na Dunaju. L. 1703 je odšel v Gradec. Po Wastlerjevi trditvi se je učil slikarstva v Italiji na stroške Ignaca Marije Attemsa. Steska trdi, da je študiral v Benetkah in v Rimu, kjer naj bi bil na akademiji 3 leta. I. M. Attems piše l. 1707 dvorni komori, da je slikarja R-a pred mnogimi leti najel, da ga je imel dolgo pri sebi v svoji palači, mu dal zdaj stanovanje in mu pustil, kljub spletkam slikarske bratovščine, »Lusts halber« še naprej slikati. Attemsova palača (Gradec, Sackgasse 17) je bila dovršena okoli 1708. L. 1709 pa se je R. že preselil na Dunaj, kjer je postal 1715 ravnatelj Lichtensteinove galerije (Steska). Prvi pouk mu je posredoval oče. V zgodnji graški dobi je očiten vpliv tedaj zelo cenjenega graškega slikarja Johanna Adama Weissenkirchnerja, po študiju v Italiji pa so R-a zajela predvsem zgodnja, correggievska dela Anibala Caraccia. Nadaljnjemu razvoju sta botrovala tudi Pietro da Cortona in Guido Reni. Zgodnja smrt je R-u preprečila, da bi se s približanjem Rottmayerju vključil v višek zgornjeavstr. baroka. V razvoj slov. baroka se organsko ni vključil in ostajajo njegova dela za Sjo brez večjega odmeva pri naših slikarjih. Doslej znana dela v Sji so vsa iz prvih let njegovega ustvarjanja. Ta so: podoba Srca Jezusovega za klarise v Lj. iz l. 1702 (zdaj škofijski ordinariat v Lj.), Smrt sv. Jožefa za cerkev sv. Jakoba v Lj. in arhivalično izpričana slika sv. Lucije za cerkev Marijinega oznanjenja v Lj. Še vedno problematično ostaja R-ovo avtorstvo za sliko Kristusa na Oljski gori v žup. cerkvi v Škofji Loki in slika istega motiva z Visokega (v Mestnem muzeju v Škofji Loki). Dolničar R-a v svojih zapiskih večkrat omenja in pravi, da bi trajalo precej časa, če bi hotel našteti vsa njegova dela. Po študiju v Italiji je sodeloval predvsem pri slikarski opremi palače svojega mecena I. M. Attemsa. Zanj je naslikal 29 stenskih, 8 stropnih slik in 13 supraportov. Poleg tega so R-ova dela tudi v Attemsovi galeriji (sv. Sebastijan, sv. Magdalena, skice). Pet slik iz Attemsove zbirke je zdaj v Joanneumu v Gradcu, dve tam v deželni hiši. Motivno gre za alegorije, historične prizore in prizore iz starega testamenta. V tej dobi so nastale tri oltarne podobe: sv. Frančišek Pavelski v »Welsche Kirche«, sv. Uršula v stranskem oltarju stare uršulinske cerkve (pred 1703) ter sv. Uršule s plaščem v novem uršulinskem samostanu, vse tri v Gradcu. Glavna naročnika v dunajskem obdobju sta samostana Kremsmünster in St. Florian; poleg tega je R. izdelal nekaj posamičnih slik. L. 1711 je naslikal Smrt sv. Jožefa v Voitsbergu, l. 1712 sliko Obglavljenja sv. Barbare za cerkev sv. Petra na Dunaju. Prvo naročilo za samostan St. Florian je dobil leta 1713. Tedaj je poslikal v samostanu prvo in v naslednjem letu še drugo cesarsko spalnico in dnevno sobo. V letu 1713/4 je naslikal 15 slik na stopnišču samostana, l. 1715 tri supraporte v Samsonovi sobi, l. 1718 pa tri stropne slike v kapeli prelature, ki jo je dal postaviti prelat Johann Baptist. Temu je s slikami okrasil tudi spalnico. Za cerkev v Kremsmünstru je naslikal l. 1712 dve podobi ter 13 historičnih podob za samostan. Od teh sta se v zakladnici samostana ohranili le dve, šest jih je ob požaru l. 1866 zgorelo, pet pa so jih prenesli v Pfarrkirchen. R-ove risbe hranita grafični kabinet Garzarolli-Thurnlakh in Albertina na Dunaju. — Prim.: krstne župn. matice v Radovljici; Wurzbach 25, 283–4; Wastler, 139–140; Thieme-Becker XXVIII, 150–1; Steska, IMK X (1900), 165; isti, M 1924, 264; isti, IMK XII (1902), 50, 54; Katalog zgod. razstave slov. slikarstva 1922, 13; Müller-Singer, Künstler-Lexikon IV, 39; Mantuani, S 1922, št. 197, 199, 200; F. S(tele), NE III, 889; V. Steska, I, 122–3; W. Suida, Die Landesbildergalerie und Skulpturensammlung in Graz, Wien 1923, 112–3; Ida Schmitz, Kirche und Kloster der Ursulinen in Graz, V. Franz Remp, der Maler der Ursula-Bilder, Graz 1927, disertacija (ni izšla v tisku); Bg 1932, 109; V. Steska, Štiri pisma župnika Frana Avsca, ZUZ XX (1944), 140–1; dr. Rochus Kohlbach, Die barocken Kirchen von Graz, Graz 1951, 175, 207; dr. Fr. Šijanec, Krog Attemsovih slikarjev, Kron V (1958), 149. ACc.

Cevc, Anica: Remb, Frančišek Karel (1674–1718). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi499948/#slovenski-biografski-leksikon (30. maj 2020). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 9. zv. Raab - Schmid. Alfonz Gspan et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1960.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine