Slovenski biografski leksikon

Regali Jožef, politik in organizator obrtništva v Lj., r. 18. febr. 1840 lj. meščanu in mizar. mojstru Martinu R-ju, u. 27. maja 1894 v Lj. Mizarstva se je izučil v očetovi delavnici v Lj., Blatna vas 113 (dan. Kolodvorska ul. 18), postal 1856 pomočnik, obhodil Trst, Zgb, Gradec, Innsbruck, Dunaj, Budimpešto in po očetovi smrti (1868) podedoval njegovo hišo ter prevzel mizar. obrt na Sv. Petra c. (dan. Trubarjeva 17). Udejstvoval se je pri Čitalnici in Juž. Sokolu, iz katerega pa je izstopil ob ločitvi slov. strank (gl. spod.); 1875 je ustanovil s H. Turkom in Jož. Střelbo zadrugo Hranilno in posojilno društvo (Spar- und Vorschussverein) za kreditne potrebe trgovstva in obrtništva. Uveljavljal se je v lj. lokalni politiki in zanjo žrtvoval svoj čas in denar. Navezal je stike s Fr. Levstikom (SBL I, 651–9), za katerega je zlasti v njegovih zadnjih letih prijateljsko skrbel in mu dal ob njegovi smrti izdelati krsto, v katero ga je sam položil. Izvoljen 1876 v tretjem razr. v lj. obč. svet, od 28. sept. 1877 tudi lj. meščan, je bil z Jurčičem, Fr. Peterco in dr. Val. Zarnikom duša slov. odpora zoper takratno nem. večino v lj. obč. svetu, ki jo je stalno vznemirjal z neštetimi interpelacijami, zlasti 1877, ko je določevala nem.-slov. ulične napise. Globokega demokratskega prepričanja, rojen ljud. govornik in neutrudljiv agitator, si je pridobil s svojo pogumnostjo, izvirno satiro, bistroumnostjo in dejansko človekoljubnostjo splošnih simpatij in neomejen vpliv v slov. malomeščanskih in delavskih krogih, kar se je pokazalo zlasti ob nadomestnih volitvah v lj. obč. svet (maja 1882), ki je po njegovem prizadevanju postal po 13 letih spet slovenski. Vendar R. vanj ni več stopil, marveč se sploh odmaknil obč. politiki, se ob razpadu enotne slov. nar. stranke (1890) odločil za konserv. smer ter bil 1892 v pripravljalnem odboru za 1. slov. kat. shod v Lj. – Zanimanje za socialna vprašanja ga je spravilo v stike z začetniki socialne demokracije na Slov. (Tuma, Šturm, Železnikar), ga uvedlo v socialistično literaturo in Delavsko izobraževalno društvo. Ko je clška porota (dec. 1884) obsodila Fr. Železnikarja, glav. zastopnika slov. socialistov, zaradi prevratnih poskusov na 8- (po vrh. sodišču zvišano na 10-) letno ječo, je prišel tudi R. v preiskavo, ki pa so jo glede na R-jevo konserv. usmerjenost še pred obtožbo ustavili. V naslednjih letih se je R. posvetil, vzdržujoč polit. stike z Andr. Kalanom (SBL I, 422–4), Fr. Povšetom (SBL II, 466–8) in mladim dr. Iv. Šusteršičem, zgolj stanovsko-obrtnim nalogam, bil 1884–8 dopisnik M. Kunčevega (SBL I, 588–9) Obrtnika, ustanovnik (1891) in predsednik (do 1894) Konserv. obrtnega društva. Otroci iz prvega zakona (1869) so mu vsi pomrli; iz drugega zakona (1879) z Ano r. Rotar sta se mu poleg treh drugih otrok rodila sin dr. Josip R. (gl. čl.) in hči Marija, ki je umrla kot uršulinka (M. Pija) 1933. R-jevi izvirni šaljivi in satirični domisleki v lj. obč. svetu in na polit. shodih so ostali še desetletja po njegovi smrti v spominu lj. meščanov; obč. svet je na čast požrtvovalnemu boritelju za slovenstvo imenoval (predlog žup. Iv. Hribarja 1905) na Lj. gradu gozdič pod utrdbami Regalijev gaj, ki ga je bil R. ob svojih stroških zasadil. — Prim.: krstne, por. in mrl. matice šentpetrske župnije v Lj.; obrtni register na lj. mest. magistr. 1868; N 1876–9, 1882 (passim); SN 1880, št. 116, 134; 1884, št. 116; 1894, št. 119; S 1894, št. 119; Erjavec 44; I. Hribar, I, 94–6 (s sliko); podatki dr. Josipa R-ja. Ara.

Andrejka, Rudolf: Regali, Jožef (1840–1894). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi495900/#slovenski-biografski-leksikon (27. februar 2020). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 9. zv. Raab - Schmid. Alfonz Gspan et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1960.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine