Slovenski biografski leksikon

Ražun Matej, politični, gospodarski in prosvetni organizator na Koroškem, r. 13. julija 1865 v Goreči vasi, obč. Škocijan na Koroš., u. 25. decembra 1943 v Mali vasi pri Škocijanu. Osn. šolo je obiskoval v Velikovcu, gimn. in bogosl. v Clcu (ord. 1890). Služboval je kot kaplan v Železni Kapli in Pliberku (1891–2), bil provizor v Šmarjeti in Želimljah pri Velikovcu (1892–3), stolni kaplan v Clcu (1893–7), provizor v Pliberku in na Peravi pri Beljaku (1897–8), župnik v Št. Jakobu v Rožu (1898–922). L. 1916 (27. marca) je prišel na ovadbo nemških prenapetežev pred vojaško sodišče, bil sicer (8. jul.) izpuščen, a konfiniran v rojstni vasi Škocijan; preiskava je z negativnim izidom trajala še do maja 1917. L. 1918–20 je R. še delal za priključitev Slov. Koroške k Jsli, kamor je moral po plebiscitu z uničenimi živci zbežati.

Politični in gospodarski organizator. Vsa R-ova vsestranska delavnost izvira iz njegovega spoznanja, da so pač take dolžnosti slovenskega duhovnika na Koroškem. R. je bil odbornik Slov. hran. in posojil. društva v Clcu; tajnik in blagajnik (1894–7) Kat. polit. in gospodar. društva za Slovence na Koroškem v Clcu; predsednik, blagajnik, tajnik Hranil. in posojil. v Št. Jakobu (1898–920); soustanovitelj in predsednik (1908) Slov. kršč. soc. zveze za Koroško; odbornik podružnice CMD v Clcu, blagajnik in namestnik predsednika podružnice za Rožek in okolico, govoril na njenih zborovanjih in na političnih shodih; upravnik lista Mir; soustanovil je tudi zadrugo Št. Jakobska mlekarna v Rožu (1900) in bil njen blagajnik.

Prosvetni organizator R. je bil v odboru Akademije slov. bogoslovcev in izobraževalnega društ. Kot v Št. Jakobu. Največ sil pa je žrtvoval za slov. šolstvo. V Št. Jakobu se je trudil (1901–4) za ustanovitev slov. šole, prav tako za gradnjo Narodne šole v Št. Petru pri Sv. Jakobu, ki je bila 24. sept. 1908 zgrajena in opremljena. Ob otvoritvi Narodne šole v Št. Rupertu pri Velikovcu je bil slavnostni govornik. Jeseni 1908 je dal pobudo za ustanovitev Slov. šol. društva v Clcu in ustanovil podružnico tega društva v Št. Jakobu. Kot predsednik društva in vodja podružnice je lastništvo Narodne šole prenesel na društvo: le-to je v svoji stavbi odprlo, ker javna ni bila dovoljena, zasebno ljudsko šolo z mrb šol. sestrami. R-ov poznejši spor (1909) brez sporazuma z vodstvom CMD je našel svoj odmev tudi v slov. časopisju (Korošec, SN, E, Mir 1909, št. 3, 5, 34, 35).

Pisec. R-ovo prizadevanje za ustanovitev slov. šole je podprlo tudi njegovo pisanje: v številnih člankih je dokazoval prednost slov. šole pred utrakvistično (Mir 1901, št. 3–4, 8, 9, 14; 1902, št. 2–3, 46–7, 51–2; 1904, št. 4–5, 10, 12–6, 18–20); nekaj teh člankov je povzela z dodatkom brošura V boj za slov. šolo (87 str. 8⁰). Napisal in izdal je (s Kobenterjem in Majerjem) tudi Proglas za nabiranje prostovoljnih prispevkov za zidanje Narodne šole (Mir 1904, št. 52), sam pa Bodoča narodna in gospodinjska šola v Št. Jakobu (1905). — Prim.: šematizmi krške škofije; interpelacija poslancev Jsl kluba v dunajskem parlamentu 1917; dr. Leopold Lenard, Straža 1919, št. 40; Koroški S 1930, št. 19; Koroška kronika 1946 (II), št. 13; Ob 40-letnici Narodne šole v Št. Petru, KCM 1949; Košček naše koroške zgodovine, KCM 1957 (s sliko). Flr.

Felaher, Julij: Ražun, Matej (1865–1943). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi492764/#slovenski-biografski-leksikon (16. september 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 9. zv. Raab - Schmid. Alfonz Gspan et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1960.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine