Ravnihar, Vladimir (1871–1954)
Vir: Ilustrirani Slovenec, št. 44, 21. 10. 1928

Slovenski biografski leksikon

Ravnihar Vladimir, pravnik, politik in govornik, v Lj. r. 6. marca 1871 Francu (gl. čl.) in u. 18. nov. 1954. Kot abiturient lj. gimn. je organiziral in vodil velik shod (3. avg. 1891) slov. in hrv. abiturientov v Lj., ki se je razvil v slovesno izjavo hrv.-slov. bratstva (na njem so prvič peli Vilharjevo himno Slovenec in Hrvat). R. je dovršil pravne študije (prom. 19. febr. 1898) na Dunaju, v akademskem društvu Slovenija vodil pevski zbor, ustanovil sabljaški klub, akademsko ferialno društvo Sava in postal njegov predsednik. L. 1895 je nastopil službo kot pripravnik pri dež. sodišču v Lj., bil 1896 avskultant okrož. sodišča v Nov. mestu, kjer je delal pri Sokolu in v Dolenjskem pevskem društvu, ki mu je bil predsednik. L. 1897 je opustil sodno službo, stopil kot koncipient v odvetniško pisarno dr. Jos. Vrečka v Celju, sodeloval pri vseh narodnih društvih (odbornik Čitalnice in Sokola; predsednik, nekaj časa pevovodja, od 1902 častni član Celjskega pevskega društva); hkrati je začel svoje publicistično delo kot sotrudnik celjske D in stalni dopisnik SN. L. 1902 je odprl svojo odvetniško pisarno v Lj. ter razvijal široko kulturno delovanje: bil je odbornik in 1905–41 član nadzornega sveta DCM, odbornik SM in Dramatičnega društva, soustanovitelj Gregorčičeve ljud. knjižnice in izobraževalnega društva Akademija, ki mu je več let predsedoval, ustanovitelj in predsednik Lj. društvene godbe (poznejše Slov. filharmonije). Kot požrtvovalen predsednik GM (1910–1; 1918–43) je uspel pri njenih gostovanjih v tujini ter pri ustanovitvi (1919) in podržavljenju (1926) njenega konservatorija. Lj. Sokolu je bil od 1902 podstarosta in je organiziral prvi vsesokolski zlet v Lj. (16., 17. jul. 1904), Slov. sokolski zvezi pa prvi starosta (1905). V novo ustanovljeni Jugoslov. sokolski zvezi je postal 1920 podstarosta, 1921 starosta in 1922 vodil priprave za Jugoslov. sokolski zlet v Lj. (13.-15. avg. 1922).

V politiki se je R. pridružil NNS, vendar včasih hodil svoja pota (pri državnozborskih volitvah 1908 je nastopil zoper oficialnega strankinega kandidata). Pri državnozborskih volitvah 1911 je bil postavljen za kandidata NNS mesta Lj. in prodrl tudi v ožji volitvi. V dunajskem parlamentu se je sprva pridružil Češkemu klubu, 1917 prestopil v Jsl klub, branil jsl nacionalna prizadevanja in nastopal na taborih (1917–8), ki jih je izzvalo deklaracijsko gibanje po Sji. V narodni vladi za Sjo je bil (31. dec. 1918–21) poverjenik za pravosodje in z dr. Babnikom (SBL I, 21) ter dr. Kavčnikom (ib., 439–40) poskrbel, da se je slov. pravosodje po prevratu uspešno razvijalo. Kot nosilec liste JDS izvoljen 1921 v lj. občinski svet, je tam ostal do 1942. Pri občinskih volitvah 3. dec. 1922 je nastopil kot nosilec številčno močne liste Jsl zajednica (od JDS odcepljena, združena z NNS) in ostal na vodilnem mestu tudi pri samostojni polit. stranki, ki se je iz nje izoblikovala (NNS). Na volilni kompromisni (z JDS) listi naprednega bloka je bil R. pri skupščinskih volitvah (18. marca 1923) izvoljen kot namestnik kandidata za mesto Lj. Ko pa se je NNS po nesoglasjih z JDS pridružila NRS (jan. 1924), je R. postal predsednik lj. mest. odbora NRS, bil izvoljen v senat (2. jan. 1932), kjer je delal v finančnem odboru, 25. febr. 1935 pa bil imenovan za lj. župana. V dobi svojega županovanja (do 25. dec. 1935) je skušal urediti amortizacijo občinskih dolgov, uravnovesiti občinske finance, tako da ni dopustil večjih investicij, ampak samo nadaljevanje začetih javnih del: poglobitev Ljubljanice od izliva Gradaščice do Novega trga, dograditev osnovne šole za Bežigradom in zbiralnih kanalov v Šiški ter na levem bregu Ljubljanice, tlakovanje, regulacijo nekaterih cest, olepševalna dela na Lj. gradu. Pripravil je upravno in tehnično priključitev okoliških občin (odrejena 5. sept. 1935). V zvezi s polit. spremembami je bil R. 14. dec. 1935 imenovan za lj. podžupana (do 2. jun. 1942). Od februarja 1944 do tik pred osvoboditvijo je bil zaradi sodelovanja z OF v lj. zaporih.

R. je bil mnogo let odbornik Odvetniške zbornice, od 1918 član uprav. odbora Kranj. hranilnice, njen predsed. od 1. maja 1930 do 31. maja 1935, ustanovitelj in predsednik ljudsko-izobraževalnega društva Akademija. Veljal je za odličnega govornika, sodeloval pri SP {1932–43), SN (Sokolska ideja in Slovenci, ponatis 1903), D (od 1897), Samoupravi (1907–8), NDk (1924–8), Jsln (1930–1) in Hrvatskem Sokolu (Zgb 1903). Kot drž. poslanec je dopisoval na Dunaju praški Politiki, Agramer Tagblattu ter bil stalen sodelavec tednika Südslavische Rundschau in 1913–4 odgovorni urednik SN. — Prim.: SN 1891, št. 175–7; 1922, št. 184; 1924, št. 7; 1932, št. 2; 1935, št. 47 (s sliko), 50, 67; 1939, št. 107 (s sliko); IT 1911, št. 19 (s sliko); J 1923, št. 21, 42; 1924, št. 1; 1932, št. 3 (s sliko); 1935, št. 47 (s sliko), 298; Jsln 1931, št. 54 (s sliko); S 1935, št. 291 (s sliko), 295; Sokolski glasnik 1921, 12 (s sliko); Kron I (1934), 71 (s sliko); II (1935), 2–3, slika pred str. 1; SP 1932, 344; 1934, 26; 1936, 263; 1939, 49; 1940, 367; 1943, 215; G(radišnik Fedor), Savinjski vestnik 1954, št. 47; J. G(lonar), NE III, 879; Lončar 168; Spominski almanah, 181 (slika), 327. Ara.

Andrejka, Rudolf: Ravnihar, Vladimir (1871–1954). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi489547/#slovenski-biografski-leksikon (21. september 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 9. zv. Raab - Schmid. Alfonz Gspan et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1960.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine