Slovenski biografski leksikon

Rapoc Fran, pravnik, gospodarstvenik in mecen, r. 28. marca 1842 v Malečniku (Sv. Peter pri Mrbu) meščanskim staršem, u. 28. maja 1882 v Mrbu. Po domači osn. šoli je obiskoval gimn. v Mrbu (matura 1862), dovršil pravne študije na Dunaju (1868), kjer se je zanimal tudi za organizacijo denarnih zavodov, stopil 1868 kot koncipient v odvet. pisarno dr. Ferd. Dominkuša (SBL I, 144) v Mrbu ter se vključil v mrb slov. gibanje. L. 1873 je dobil notarsko mesto v Šoštanju in ga imel do smrti.

Prva pravila Društvene posojilnice, ki jih je 1868 sestavil z Jos. Jurčičem (SBL I, 414–7), je štaj. namestništvo v Gradcu zavrnilo (7. maja 1869), nova, po vzoru že odobrenih pravil posojilnice v Kindbergu (Zg. Štaj.), pa potrdilo (3. sept. 1872). Zaradi velikega finan. poloma 1873 sta R. in dr. Jernej Glančnik (SBL I, 214) ustanovila mrb posojilnico šele jan. 1882. Načeloval ji je dr. Glančnik, opirala pa se je predvsem na kmet. prebivalstvo ter bila glavna opora istega leta ustanovljenega Političnega društva. Prav tako je ustanovil v Šoštanju posojilnico 1874 in jo vodil od 1879 do 1882. — R. je pomagal uredniku SN A. Tomšiču, da se je rešil nem. tiskarne in dobil koncesijo za novo (16. okt. 1870, št. 11.998), osnoval je komanditno družbo (Tomšič, veleposestnik Fr. Skaza, trgovec Hugo Tanšič). Po nenadni Tomšičevi smrti (27. maja 1871) je sam prevzel njegovo mesto, izposloval novo tiskarsko koncesijo (26. jun. 1871, št. 7006) za Nar. tiskarnico Fr. Skaza i dr., ki je začela z delom 18. jul. 1871 (Koroška c. 229, danes 5) ter še isti dan natisnila SN. Komanditna družba Fr. Rapoc i. dr. je prevzela v last tudi SN (po dr. J. Vošnjaku i. dr.), ki ga je tiskala družba Fr. Skaza i. dr. (SN 1871 št. 82). R-evo tiskarno je s SN prevzela nato d. d. Narodna tiskarna, za katero je R. sam izdelal pravila (odobrena 21. jul. 1872), se z listom preselila v Lj. (ogel Dunajske in Celovške ceste, danes Gosposvetska c. 72), kjer je SN izhajal kakor spočetka trikrat na teden, od 1. jan. 1872 pa vsak dan. — R. je kot prvi mrb Slovenec organiziral slovensko delavstvo, sodeloval pri ustanovitvi Hranilnega in posojilnega društva slov. delavcev v Mrbu (16. apr. 1871), bil je njegov odbornik in do preselitve v Šoštanj brezplačni pravni svetovalec. — V oporoki je volil mrb posojilnici 25.890 gld, po ženini smrti pa še 10.000 gld kot ustanovo za slov. visokošolce šoštanjskega in mrb okraja.

R. je prvi slov. gospodarski organizator mrb meščanstva in delavstva. Izvajal je misel Jož. Vošnjaka, da samo gospodarska osamosvojitev ustvarja realna tla političnim organizacijam, ko je iz slov. političnega društva organiziral prvo mrb slov. posojilnico. Med prvimi Slov. je spoznal potrebo po organizaciji delavstva, in sicer v duhu F. H. Schulze-Delitscha. Spoznal je med prvimi tudi potrebo po zagotovitvi slov. posvetnega izobraženstva, zato znatno volilo za pomoč visokošolcem. Kot tak je bil osrednja gospodarska osebnost v čitalniškem Mrbu in s svojim posojilniškim delovanjem predhodnik Mihaela Vošnjaka. — Prim.: SN 1871, št. 75, 82; 1872, št. 114, 115; 1873, št. 1; 1882, št. 122; 1883, št. 107; 1893, št. 75 pril. I in V; 1918, št. 73; Vošnjak II, 109, 149–53, 173–5 (slika), 207, 233; J. Glaser, Zgod. mrb tiskarn, Slov. tisk 1932, št. 5, 69, št. 6, 81–3, 85; Strmšek P., Mrb za svoje dijaštvo, 1929, 6 sl. (slika); Styriacus, Posojilnica v Mrbu 1882–1932 (Mrb 1933), 9 (slika), 10, 17, 20, 26–8, 47 (slika), 52, 86; RazstSN 13, št. 49. Ara. + Baš

Andrejka, R., Baš, F.: Rapoc, Fran (1842–1882). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi486277/#slovenski-biografski-leksikon (12. november 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 9. zv. Raab - Schmid. Alfonz Gspan et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1960.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine